KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
NEWS; Ponovno odprtje foruma. Vstopamo v mesec OKTOBER, s tem se začno tudi predavanja.
potrebujemo še dva predsednika bratovščin!

Dobrodošli!
Pozdravljeni na Cyprus-Rhodes University, znameniti univerzi okrožja Orange County, kjer lahko končno zaživite polno študentsko življenje. Registrirajte se z imenom, izpolnite vpisnico, mi pa bomo presodili v katero izmed bratovščin oziroma sestrščin spadate.

Administracija

OKTOBER
delno jasno, nežno pihlja, 22°C


Latest topics
» Prijateljske strani
Sob Jan 01, 2011 7:54 pm by Gena

» Scarlett Momsen
Pon Nov 15, 2010 8:47 pm by Scarlett

» RPG search
Sre Nov 03, 2010 6:33 pm by Sophie

» Media player
Tor Nov 02, 2010 7:32 pm by West

» Let's chat
Tor Nov 02, 2010 7:28 pm by West

» julian dominic james
Pon Nov 01, 2010 2:30 pm by Julian

» Icons and avatars
Pon Nov 01, 2010 1:20 pm by West

» summer anne wright
Sob Okt 30, 2010 7:58 pm by Benjamin

» Cyprus jasa
Čet Okt 28, 2010 11:15 am by Gena





Sidebar, header in določeni gumbi @olivia, slike @wildfox autumn/winter 2009 lookbook, vpisnica @landon, preostalo @RCR ali @CAUTION 2.0

Share | 
 

 cyprus rhodes obala

Go down 
AvtorSporočilo
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 5:11 pm

Soparno vreme je na Ameliin obraz vedno privabil nejevoljo. Sovražila je, kadar so se ji lasje prilepili na prepoteno telo in nikakor niso hoteli ostati tako, kot jih je naravnala. Sovražila je soparo, ki ji ni pustila dihati in bi najraje pomolila jezik skozi usta in dihala kot pes, če bi kaj pomagalo. Lahko je bila oblečena samo v tanko belo oblekico, pa je še vedno čutila kako ji sleherna kapljica potu steče z vratu in kapne na hrbtenico. In če bi se poskusila obrisati, bi vse skupaj samo še poslabšala. Misel na to, da bi se v tej vročini spravila ven, jo je spravljala v slabo voljo in postala je tečna. Samo sprehajala se je po hiši, v kateri je vladalo blagodejnih 21 stopinj Celzija in srkala svojo že bog ve koliko limonado. V hladilniku se je je znašel poln vrček, zdaj pa je od njega ostal le še.. No, vrček. Vso je namreč popila. Dobesedno nalivala se je z njo, saj drugega dela tako ni imela. Televizijo bi raje vrgla skozi okno, kot da bi jo prižgala. Presnete limonade in novice o še večjem vročinskem valu - kljub temu da je živela v Kaliforniji - kot jih je že dosegel, so ji žrle zadnje živce, kar jih je premogla. Dobesedno umrla bi lahko v tem hudičevem dolgčasu, ljudje pa bi se smejali ko bi izvedeli vzrok smrti. Kako patetično se je pa danes počutila. Srknila je že zadnji požirek limonade in kozarec postavila v pomivalno korito, v katerem je poleg krožnikov in nekaj skodelic, na katerih so bili zasušeni znaki, da je v njih včasih bila kava, ležala še kopica žlic - dekleta so se preveč basala s sladoledom, zmanjkovalo prostora. O pomivalnem stroju pa še vedno ne duha ne sluha. Zavila je z očmi in se odpravila v sobo.
Nase je navlekla črne kopalke, ki so njeno suho postavo še bolj zoožale in se pogledala v ogledalu. Zadovoljna je bila - vsaj enkrat - z odsevom, zato se je pogledala še z ostalih zornih kotov. Zadnjica ni bila prevelika, tudi tistih zoprnih 'obročkov maščevja' ni bilo videti. Smuknila je še v belo platneno oblekico in v majhno torbico stlačila cigarete in knjigo. Hiše nikoli ni zaklenila, saj je nikoli niti ni zapustila zadnja, sploh pa je bila mnenja, da druge punce tako ne nosijo ključa s sabo in bi bilo povsem zaman. Ko se je zavedla, da je v kopalkah, je bila samo še nekaj metrov ločena od plaže. Prvič je brez trdnega razmišljanja oblekla kopalke in se podzavestno odpravila proti plaži. Brez sončne kreme z zaščitnim faktorjem, brez klobučka - brez česarkoli. Spontanost sploh ni tako napačna, kot je vedno mislila. Poiskala si je miren kotiček v senci, v popolni osami in se namestila na zapuščen ležalnik, ki ga nihče ni pospravil. Zdaj je njen. Povlekla je knjigo na plano in se ravnokar hotela prepustiti dobri zgodbi knjige, ko je nedaleč stran od nje stalo dekle in se razgledovalo, kam lahko gre. Dvignila se je z ležalnika, odmaknila sončna očala in debelo pozijala. "Presneto, saj ni res," je presenečeno zamomljala in še vedno buljila predse. "Mora biti napačna."

@Zara, dear. Inlove
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 6:51 pm

»Prekleto,« je glasno zaklela, ko je že tretjič v isti minuto pogledala na uro, ki pa se nikamor ni premaknila. Sovražila je dejstvo, da je zunaj bilo pač prevroče da bi lahko šla kamorkoli v mesto, ter si mogoče kupila nove barve ter čopiče, skočila v trafiko po škatlico ronhillov, ter mogoče skočila na kakšno hladno pijačo. In najbrž bi to delala ravno to sekundo, če se ne bi temperature vrtele tam okoli 30°C in je zunaj tako soparno, da komaj dihaš. Prav pogrešala je deževne dni v Angliji, ko si lahko šel kamorkoli, kadarkoli in nikoli ni bilo prevroče, če pa te je zeblo pa si tako oblekel jopico ali pa plašč, tukaj pa si je težko predstavljala da bi hodila naokoli popolnoma gola, saj drugače se najbrž tako ne bi mogla shladiti. Iz torbice je vzela joint, ter odšla ven iz prijetne (čeprav njej neokusne) sobe, pred hišo, ter si prižgala zvitek trave. Ni vedela zakaj si pravzaprav ne bi smela kar noter, a ni hotela slišati pritoževanj od ostalih deklet, za katere ji je bilo sicer malo mar, ampak ni hotela prepirov že v prvem mesecu, ko se še vse niti poznale niso. Njen zvitek je počasi šel proti koncu, sama pa se je počutila vedno bolje. Koga briga vročina, koga briga kaj se ji bo še danes zgodilo, samo da je bilo nebo modro. Nasmejala se je dvema dekletoma, ki sta prišli mimo, ter pomahala. Na pol se je tako zavedala, da se obnaša kot en idiot, vendar ji je bilo tisti trenutek vseeno.

Zakajena se je vrnila v sobo, ter nase navlekla kopalke ter preveliko majico. Zakaj pa bi zdaj morala uživati v sobi, ko pa je lahko šla ven? S seboj je še vzela neko iz blaga narejeno torbo, vanjo pa dala še nekaj zvitkov, cigarete ter fotoaparat, ter je znova šla ven. Ni vedela točno kaj naj naredi, saj v hiši ni slišala kakršnih koli glasov, a ji je malce odleglo ko je videla, da sta neki dve dekleti v kuhinji. Ni vedela ali sta isti kot pa tisti ki ju je prej videla, a je znova pomahala ter se nasmehnila. Čudni pogledi so se zvrstili proti njej in ni bila ravno presenečena, saj se je že sama počutila kot majhen idiot. Bilo ji je sicer opravičeno, pa dobro. Ta nova trava je imela drugačno funkcijo kot pa vse ostale ki jih je običajno kadila. Znova se je pri sebi nasmejala kot nekakšen norec. Odhitela je proti plaži, ki pa je bila precej polna. Komaj se je prebila skozi množico, ki se je zbrala pri nekem baru, ter se s počasnimi koraki, odpravila proti nekemu zatišju. Skoraj je plesala po mivki, ki je prijetno gladila njene noge, ter pogledala proti nebu, med tem ko je veter mršil njene dolge rjave lasi. Tako se je počasi vračala spet na realna tla, a na njeno presenečenje je videla, da na tem mestu ni bilo nadvse brez veznih turistov, ter da bi lahko imela nekaj časa zase. V daljavi je sicer videla neko prekleto znano postavo, a se ni preveč naprezala da bi jo prepoznala. Iz torbice je raje povlekla fotoaparat, ter najprej usmerila objektiv proti tisti črnolaski, naključno, ko je kar naenkrat zmrznila na mestu. Ni vedela ravno kaj naj naredi zdaj, bila je skoraj prepričana da je bila tam Amelie, črnolaska s katero je obiskala isto srednjo šolo, a počutila bi se nadvse neumno, že tretjič danes, če bi potem odkrila da to ni ona. Hitro si je prižgala en zvitek trave. Zadeta bo sigurno našla pogum da bo stopila do nje, ter se prepričala če je to ona ali ne. Okusen dim je znova zapolnil njena usta, prav tako pa naredil en velik oblaček nad njo. S počasnimi koraki je pustila vse kar je imela tam, ter se približala črnolaski. »Amelie?« je vprašala in se pri tem namrščila. Nekako ni mogla verjeti, s črnolasko se nista videli že celo večnost. No, pravzaprav od tiste ene avanture ki jo je imela z njo, a se trenutno ni hotela poglabljati v podrobnosti. »Kaj za vraga počneš tu?« je še dodala, ter vdihnila vase en dim. To bo najbrž potrebovala, če bo hotela da ji jezik znova teče tekoče.

tagged, Amelie :3
word count, 704
comment, se vidi da nism bla popolnoma pri stvari xd zooey dazzed me. bo naslednjič boljše :3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 7:16 pm

Očala je prijela v roko in zaprla knjigo, ki je počivala odprta nekje na sredini. Tako se je veselila, da jo bo končno uspela nadaljevati kljub neznosni vročini, potem pa sreča njo, ki - "o bog", je zletelo iz njenih ust - povsem in čisto resnično zdaj hodi proti njej. Izgovorila je njeno ime in Amelie je pogoltnila debel cmok, ki je v sekundi nastal v njenem grlu. "Zara," je malce prestrašeno, z velikimi očmi in bedastim nasmeškom na obrazu odvrnila, kot da bi jo zalotila pri čem skrajno neprimernem. Njen glas je bil vse prej kot prijazen oziroma vsaj približno vljuden, a ji ni mogla zameriti. Saj niti njen ne bo več dolgo tako prijeten, kot je ponavadi. "Kaj hudiča pa ti počneš tu?" je odgovorila z vprašanjem. V nosnici ji je priplaval vonj po travi in zdaj je bila resnično prepričana, kljub njeni potrditvi, da pred njo stoji rjavolasa Zara, s katero se je pred leti zapletla v romanco. Za eno noč, da ne bo pomote in še vedno se ji je naježila koža, ko se je spomnila tiste noči. "Kaj za vraga jaz počnem tukaj," je končno dojela pomen njenega vprašanja, "kaj ti delaš tukaj? Kaj hudiča počneš ravno v Orange Countyju? Je zavrela in se prijela za glavo. Zdaj je bil njen 'ugled' na hudičevo tanki nitki. Če prav, je razmišljala, to morda niti ni nič tako slabega, saj moški vendar padajo na dekleta, ki so kdaj že poskusila z žensko. "Ljubi bog, kaj mi pa je," je tiho zamrmrala in stresla z glavo. Kakšne bedarije se ji podijo po glavi, najverjetneje zaradi te presnete vročine, ki daje občutek, kot da si v peklu. Še smrt te ne more rešiti pred njo. Globoko je zavzdihnila in jo pogledala. Morda sta napačno začeli, morda bi morali razčistiti in potem bi lahko Zaro prepričala, da bi odšla. Še ena bedna ideja. Seveda ne bi odšla, sploh pa ne na njeno skromno prošnjo. In niti Amelie sama ne bi odšla, saj ni nora. Seveda ne bi pustila študija in vsega, kar je ustvarila v teh dveh letih, da se ne bi njena preteklost razkrila. Kanček nje, se je popravila v mislih in zaprla oči. Ko ji je spet odprla, je Zara še vedno stala pred njo in zrla vanjo, kot bi ji hotela povedati, če že misli spakirati in se spraviti od tod. "Kaj točno počneš tukaj, Zara?" je ponovila in si prižgala cigareto. Roke so se ji tresle kot bi videla morskega psa in cigareta ji je skoraj zletela iz rok. Morala se je pomiriti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 7:55 pm

Pravzaprav ni vedela kaj je ona iskala tukaj. Zakaj, le zakaj, sta se videli zdaj, čez veliko lužo, kilometre daleč od njene domovine Anglije, prej pa se niti enkrat nista videli? Bilo je neprijetno naključje, presenečenj pa tako nikoli ni marala. Ni mogla zanikati da ji ni bila všeč, a nekod je bila njuna navada da sta se po tem sovražili, čeprav ni vedela točno zakaj. Pač sta skočili med rjuhe. Imele sta popolnoma dober izgovor – obe sta bile pijani, in to ne malo pijani, temveč skorajšnja koma. Prav tako pa se tako komaj kaj spominja od tiste noči. Če ne bi imela v mislih tisto nadvse čudno jutro po tem, ko je ona ležala na njej, popolnoma pijana, najbrž sploh ne bi vedela da se je med njima kaj zgodilo. Hitro je stresla glavo. To je bilo pač preveč za njeno zakajeno razmišljanje in dvomila je v to, da bi zdaj lahko se zgodilo kaj drugega kot pa to, da bosta obe šle svojo pot. Saj, mogoče pa je ona tukaj samo na počitnicah in obiskuje kakšno drugo elitno univerzo v Angliji. A koliko je bilo možnosti da se to dogaja ravno zdaj, ko jih še samo en piker mesec ločuje do predavanj in dejanskega pouka? Malo. Prekleto malo.

»Precizneje? Zdaj sem na plaži in kadim joint. Nato pa se bom vrnila na šolski kampus, zate pa upam da boš svojo pomilovanja vredno postavo spravila nazaj v Anglijo,« je hladno odgovorila, ter vase vdihnila še predzadnji dim, preden bo mogla zvitek nekam odvreči. Mogla bi se pomiriti in pustiti črnolaski, ter navsezadnje tudi sebi da se malo pomiri, a ob njenem pogledu bi lahko bruhala. Saj, v teoriji, tako nobena ni naredila kaj slabega. Niti ni vedela kaj je bil razlog da sta se tako sovražili, a sovražili sta se in k temu ni mogla kaj drugega dodat, kot pa naj izgine iz njenega življenja, enkrat in za zmeraj. »Ja, kaj za vraga ti počneš tukaj,« je ponovila vprašanje, le da zdaj ni zvenelo kot vprašanje. Pravzaprav ni vedela kaj hočeta s tem doseči, dejstvo je bilo da sta obe tukaj in da pač očitno nista na prijetnih počitnicah, temveč da očitno živita tukaj že nekaj časa. Zase sicer še ni mogla reč reči 'nekaj časa', saj živi komaj pol leta, še toliko ne. »Ah daj no, saj sem ti že rekla, ženska,« je rekla, ter vrgla njen zvitek nekam v neznano v pesek. Zdaj bi najbrž potrebovala nekaj močnejšega kot pa samo travo. Mogoče bi ji kakšen beli prašek prav prijetno del, če ne celo več kot koristil, a torba je bila nekje za njo, ni pa hotela iti po njo, ker bi lahko dala Amelie še kakšno lažno upanje da gre, tega veselja ji pa zaenkrat še ni privoščila. »Daj, Amelie prekleto, umiri se,« je rekla. »Nič se ne bo spremenilo če se boš obnašala kot največji otrok na svetu,« je rekla, ter pogledala proti njej ko je v njena usta dala cigaret, ki bi ga sama prekleto nujno potrebovala. »Sicer pa, domnevam, kakšna pač si, da pripadaš Zetam kajne? Vedno takšna pridna in ugledna punčka, ki si ne privošči kaj zabave. Me prav zanima kakšen ugled bi imela, če bi izvedeli tole za naju,« je rekla, ter se ozrla nazaj da je videla če so njene stvari tam. »Daj, Amelie. Sem ti pred par minutami razložila kaj točno počnem tukaj in ti ne mislim še enkrat,« je zveličano rekla, ter se odločila med tem, ali bi se usedla na pesek poleg nje ali pa bi stala. »Zdaj imaš dve možnosti, lahko mi razložiš kaj za vraga počneš tukaj ali pa grem vsem tvojim Zetam ljubicam razlagat kako dobra si v postelji,« je rekla, ter prekrižala svoje roke. Ni točno vedela kam bo še ta pogovor vodil, a v kaj dobrega definitivno ne in najbrž bi se lahko pripravila na smrt.

tagged, amelie :3
word count, 644
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 9:01 pm

Dejstvo da sta se sovražili, odkar sta se po tisti noči zagledali goli, v isti postelji, je bilo nenapisano pravilo. Kot da bi točno morali vedeti, kaj morata narediti oziroma da se pač morata sovražiti. V kakšnih drugačnih okoliščinah je bilo milijon možnosti, da bi nadaljevali s to svojo igro in bi na koncu pristali v zvezi. Ampak to je bilo malo verjetno, saj ni spadala med tiste, ki bi imele zveze kar z komerkoli. Ali bolje, čimerkoli. Privzdignila je obrv. "Ne reci, da so te celo sprejeli na CRU," je posmehovalno rekla, med tem ko si je ogledovala njeno pojavo. Dolgi lasje, deset kilogramov premalo in pravzaprav lep obraz. Naenkrat je vedela, zakaj se je spustila v to afero prav z njo in bogu se je zahvalila, da ni kje pobrala kakšne slabše. Na milijon načinov slabše. Čeprav slabše po karakterju ne bi mogla najti. Presneto zagledana vase je znala biti. Preslišala je njeno mijavkajoče govorjenje in ton, ki ji je bil vse prej kot všeč, če ji je že njen izgled bil. Na žalost po svoje te afere ni obžalovala, ampak vse prej kot to; na nek način je bila to njuna mala skrivnost, za katero je hotela, da ostane skrita. Ampak morali sta si skočiti v lase, prav morali. "Utihni," je zadirčno in s prav posebnim tonom odvrnila in si pričela gristi ustnico. To je počela vedno, ko je bila živčna in je iskala možnost, kako naprej. Kako končati ta pogovor in jo spraviti čim dlje stran od sebe. Naenkrat je postala malce manj zgovorna kot ponavadi in je previdno zbirala besede, iz katerih se Zara ne bi mogla norčevati ali jih obrniti proti njej. Živčno je kadila, tresavica rok pa je malo ponehala. Vsaj normalno je bila zmožna držati cigaret, vsaka beseda, ki jo je hotela izreči, pa se ji je vsaj enkrat zataknila, preden je ugledala luč sveta. "Kako prekleto zoprna si, Zara," jo je prezirljivo pogledala in si v usta vtaknila cigaret. "Pa sem vse do tega trenutka mislila, da se sovraživa brez razloga," je izrekla tisto, kar bi že davno moralo biti izrečeno. Bolje rečeno, razčiščeno. "Saj sem mirna, prekleto!" Malce preveč glasno je potrdila neresničen stavek in prisegla je, da bi lahko planila na njo in ji izpraskala obraz. Kako ji je znala hoditi po živcih. Pokadila je cigaret, ga ugasnila v mehkem pesku in si prižgala novega. Lahko bi ga ponudila tudi njej, ampak niti sama ni bila deležna povabila na džoint. Oko za oko."Bodo vsaj vedele, da sem dobra," je rekla pomenljivo in pihnila dim oblaka ravno v njen ljubek obraz. "Česar zate ne morem reči." Vedela je, da jo bo vsaj malce prizadelo. Katere ženske pa ne prizadene, če ji nekdo, sploh ženska, reče, da je slaba v postelji. "Študiram, ljubica," je mirno rekla in povlekla iz cigarete. "Občasno pa si sredi javne plaže skačem v lase z bivšo ljubico." Saj ni mogla verjeti svojim ušesom, da je to pravkar rekla na glas. Ona, ki je spadala med dekleta z načeli in je bilo zadnje, da bi šla v posteljo z žensko.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Ned Jul 25, 2010 10:33 pm

Vedno je veljala za človeka, ki je imel potrpežljivost. Nikoli ni bila preveč agresiven človek, vedno se je dala zmeniti na miren način in poravnati račune z nasmeškom, a tokrat ni vedela točno kaj jo je zagrabilo. Če bi bilo po njenem, bi črnolaska najbrž zdaj pristala v vodi, premočena in osramočena pred celotno plažo, sama bi se ji pa le nasmehnila, pobrala stvari in šla. Mogoče bi jo še slikala ter skrivaj nalepila sliko Zetam na oglasno desko tako, da je ona ne bi opazila druge pa bi se začele norčevati iz nje. Presenečena je bila nad mislijo, da bi v tem uživala. To definitivno je bilo iz njenega konteksta. Bila je pesimist, a to je pomenilo da je na dejstva gledala z perspektiva 'saj se ne bo zgodilo', kot pa na ljudi. Pri ljudeh je našla vedno tisto iskrico prijaznosti ki so jo premogli, vsekakor pa jih ni sovražila, zato je nekajkrat globoko vdihnila in izdihnila, preden je začela znova sukati njen nadvse sarkastičen in nesramen jezik. Najbrž bi bilo najbolje, da bi kar odšla. Nerazjasnjena uganka je bila vsekakor bolj mučna kot pa tisti en prepir in hladno srečanje iz dneva v dan na kampusu, vsaj zanjo. A njo definitivno ne bi motilo, če Amelie ne bi videla več v živo, zanjo pa ni bila ravno prepričana kako všeč bi ji bilo, če bi se njena afera znašla nekje na internetu oziroma na oglasni deski, kjer bi jo lahko vsak prebral. Priznala je, da če bi pisala po resnici, bi najbrž mogla vključiti kako nadvse prijetno se je počutila ob tem, a te majhne detajle bo pustila za naslednjič, ko bosta se lahko videli na cesti ter enostavno druga drugo pogledale z nasmeškom in se vljudno pozdravile. Se obnašale odraslo in ne nadvse otročje, kakor zdaj.

Lahko bi nehala v tem trenutku, a njen posmeh v stilu 'saj ne mora biti res' ji je prekipel. »Ja so me. Zanima me edino koliko so tvoji tastari morali plačati šoli, da si sploh zdelala letnik,« je hladno odgovorila. Vedela je, da je dajala vtis nekega zanemarjenega dekleta in, navsezadnje – to je tudi bila. Starši so jo vrgli iz hiše in, razen njene nadvse ogabne sobe v kampusu ni imela stalnega bivališča, če je odštela Jaydena, a pri njemu tudi ne bi mogla nenehno prespati brez da bi kaj plačala. Mogoče bi bilo koristno če bi si našla službo, a dokler ima še nekaj denarja od kolikor ga je ukradla od njenih staršev in dokler ji oni plačujejo šolanje tukaj, je ni skrbelo. Navsezadnje bi lahko prodajala svoje izdelke na cesti, če bi ji že šlo tako slabo. Pogledala jo je in, mogoče je celo obžalovala svoje prejšnje besede. Bila je zmožna prijaznosti, prav tako pa je bila prav lepa. Njene oči in njeni lasje so ji dajali vtis nečesa posebnega in, če si ne bi kar nenehno skočili v lase, bi jo lahko poimenovala prijateljica, če ne kaj več. Vendar je dvomila da bi Amelie puščala svoj ugled na ta nivo, da hodi z punco in ne z njenim perfektnim fantom iz Omege. Ustrašila se je, ko je kar naenkrat skorajda zakričala utihni, saj nekako ni pričakovala da bi ji karkoli rekla. Namreč, njo je vedno videla v očeh tiste pridne punčke, ki ima tudi prasičjo stran, ki pa bo očitno kaj kmalu prišla na plan, saj si je črnolaska že prižigala svoj drugi cigaret. S kakšnimi poželjivimi očmi je gledala ta cigaret in prav premamilo jo je dejstvo da bi šla do njene torbe in ven privlekla njene ljube Marlboro Gold, a bi s tem pokazala nekakšen poraz pri njuni majhni igri. »Mi je že marsikdo to rekel, veš,« je odvrnila, ter pogledala proti morju. Bilo je tako prekleto lepo in, prav obžalovala je da je ni pustila kar na miru in bi lahko zdaj lepo fotografirala kot pa da tukaj greni živce sebi in njej. »Saj si bila ti tista ki me je začela ignorirati, ne jaz. Jaz bi še stopila do tebe v šoli, če ne bi bilo za tvoje prasičje prijateljice, na koncu pa bila tarča posmeha ker pač nimam takšnega življenja kot pa ti,« je odvrnila, pri tem pa pomirila svoj glas. Še vedno je obžalovala dejstvo, da je ni pustila na miru, in bi lahko živele naprej popolnoma normalno, brez vednosti da druga obstoja. Ampak stvari ne bi tako potekale, na koncu bi še vseeno pristale nekje skupaj na kampusu, če ne prej v kakšni predavalnici, in bi bilo sigurno še bolj umazano kot pa zdaj. »Vidim kako si mirna, da,« je pripomnila, ter se počasi usedla poleg nje, njeni živci pa so se iz minute v minuto bolj pomirili. Mogoče bi celo spravila na plan lažen nasmeh, če bi bile okoliščine drugačne. »Ah ja,« je samo vzdihnila, ter naslonila svojo glavo na kolena. Kar naenkrat je skozi njo spet pognal nek električni sunek. »Veš, tisti večer nisi ravno dajala vtisa da nisem bila dobra,« je rekla skozi zobe, ter se komaj preprečevala da je ne bi napadla. Toliko o tem koliko želi skleniti mir s črnolasko. »Ti tudi? Kakšno naključje,« je še pripomnila. Torej je bilo uradno, ona je študirala tukaj. Enkratno. »Veš, Amelie …« je začela, vendar je kar hitro končala. Lahko bi se še naprej prepirala, a ni vedela če ima ravno toliko energije in volje, da bi. In prekleto je potrebovala cigareto.

tagged, amelie :3
word count, 893
comment, woops, oprosti za dolžino ><
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Pon Jul 26, 2010 10:20 am

Zbadanju ni bilo videti konca in Amelie je v sebi kar prekipevala od jeze. Še nikoli ni bila tako razjarjena, da je izblebetala vse, kar ji je prišlo na pamet, brez da bi pomislila na posledice. K vragu s posledicami. Njen miren karakter je podivjal in se v trenutku spremenil v vse drugega, kar je bil včasih. Vedno je bila tako olikana in je v prepirih sodelovala le s čistim cinizmom, brez da bi si pustila, da bi ji kaj šlo do živega. Ponavadi je dokončala začeto, skomignila z rameni, si prižgala cigaret, se obrnila in odkorakala stran. Tukaj pa je bilo, kot da bi jo nekdo privezal na Zaro, telepatsko povezal njune misli in ju pustil, da bi se pobile. Če bi bili sami in ne ravno sredi javne plaže, kjer je gotovo vsaj nekdo opazoval njun prepir, bi se že zdavnaj pobili. Ali bi bili vsaj na poti do tega.
Njene besede so jo naenkrat zbodle in v obraz je postala rdeča kot najbolj zrel paradižnik z domačega vrta. V njej se je začela nabirati jeza, ki bo izbruhnila kot vulkan in jo pokopala pod majhnimi drobci besa, ki je kar vrel iz nje. Iz ušes ji je že pred petimi minutami začela pihati para, kot pri stari zarjaveli lokomotivi.
"Nisi resna," je zmajala z glavo. "Jaz vsaj imam nekaj pameti v glavi," je izdihnila, "ki mi pravi, da je ta prepir povsem brez smisla." Ampak ni bilo videti, da bi jo Zara kaj zares poslušala. Seveda, le zakaj bi poslušala bogato bedno dekle, ki se usaja na njo, če je lahko lepo zadeta in povsem v svojem svetu, v katerem ni prostora za noben drugi ego, ker itak njen zavzame ves prostor. Utihnila je in v tišini vlekla svoj cigaret, preden bi Zara planila po njem in bi od njega ostal le še filter. Skoraj nemogoče je bilo spregledati tisti dobro znani poželjiv pogled, pri katerem bi ji skoraj morala pod usta pridržati roko, da ne bi vsa slina stekla po mivki. Rjavolaskin stavek ji je dal misliti in v tišini je povlekla še zadnji dim, ga pihnila nad glavo in ogorek ugasnila v mehki mivki, povsem zraven prostora, kjer je ugasnila prvega. Tako je sedela na ležalniku in nemo gledala v mivko. Res je bilo, da jo je začela ona prva ignorirati, ampak definitivno ne zato, ker bi jo bilo sram zaradi njune majhne, umazane skrivnosti. Debby je bila pač snobovska in ni marala ljudi, ki niso bili na istem nivoju kot ona, pri čemer Amelie ni mogla ničesar storiti. Bili sta dobri prijateljici, Debby je bila dobra prijateljica in starši so bili prijatelji še od časov, preden sta se Amelie in Debby sploh rodili. "Ah," je zavzdihnila povsem mirno in jo pogledala v oči. "Kaj pa naj bi naredila? Debby rekla, naj od*ebe? Še starša bi me nadrla, kaj vendar počnem in zakaj sem to storila. In potem naj bi rekla 'ah, spala sem z nekim dekletom, ki je Debby ne prenese, zdaj pa hočeva biti prijateljici' in starša bi mi odobravajoče prikimala?" je planilo iz nje in pogledala jo je z velikimi, radovednimi očmi. Naenkrat je ugotovila, da je mimo nje spolzela možnost, da bi bili z Zaro kdaj prijateljici. In kako naj bi to razložila dekletom iz Zete? Dekle iz Tri-Phi vendar ne pride v poštev, da bi katerakoli prijateljevala z njo, saj sta vendar nasprotni sestriščini. In med njima vlada rivalstvo že odkar obstajata. Zavzdihnila je in jo pogledala, ko je postala zopet napadalna. In bilo je razumljivo, saj jo je z besedami, da ni dobra v postelji, zadela naravnost v sredino srca. To bi bolelo vsakogar. Sploh ni hotela komentirati; ali bi bila nesramna ali pa bi ji priznala tisto, kar je skrivala za lažjo. "Preveliko," je odvrnila brez vsakršnih čustev v stavku. Naenkrat jo je miren stavek, ki se je začel z 'veš' in končal z njenim imenom prekleto pritegnil, da je dobila občutek, da Zara le ni tako napačna, za kakršno jo je imela. Še več, stavek je napovedoval dolg in resen pogovor, ki - nepričakovano - ni bil med zadnjimi stvarmi, ki bi jih rada počela z njo. "Ja, Zara?" je previdno vprašala in se rahlo nasmehnila. Ni hotela izpasti popolna hinavka, ki se najprej dere na njo in ji med vrsticami pravi, kakšna cipa je, zdaj pa bi bila najraje njena najboljša prijateljica, čeprav je takšna najverjetneje izpadla. Koga briga.

evo, sm se mal bol razpisala. Razz
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Sre Jul 28, 2010 11:07 pm

Če bi bila toliko pametna, kot je mislila da je, bi zdaj pustila Amelie pri miru, vzela svoje stvari in enostavno odšla, a ker pač je očitno uživala v tem, da se obnaša neumno in otročje, je silila vanjo, kot da bi se ji šlo za življenje in smrt. Ni imela nobene koristi od tega, k večjemu bi se lahko zamerila s tem članicam Zet in si tako priborila kakšen prepir na kakšnem osamljenem mestu, kjer noben ne bi videl kakšne prasice so Zete. Sicer ni poznala kaj dosti ostalih deklet, a že kako so hodile po kampusu, ji je dalo vedeti da s takšnimi kot je sama pač nočejo imeti opravka, ker pač ne merijo njenim standardom. Sklepala se je za srečno, da zadnja leta ni poslušala mame, ter da je raje ubrala svojo pot. Na koncu tako ne bi bila nič boljša kakor one. Pa vendar, ko je tako pogledala Amelie … saj ni bila kaj dosti podobna njim. Če bi že bila, bi v svetlobni hitrosti poklicala svoje 'prijateljice', da jo zasleduje članica Tri-Pi. Tako ji je dala vsaj možnost, da se pogovorita, kljub temu da to ni bil pogovor, temveč otroško blebetanje v malce glasnejšem volumnu. Pogledala je okoli sebe, da vidi če sta dobili kakšno pozornost, a noben se ni zmenil za ju – na srečo, prav tako pa niti ni bilo veliko ljudi na plaži, le nekateri posamezniki, pa še za te ni ravno vedela ali študirajo ali so samo turisti.

»Prekleto resna sem,« je odvrnila, ter pogledala proti tlom. 'Idiot, idiot, idiot' ji je šumelo v glavi in najbrž ne bi potrebovala še kakšno potrdilo, da je bila mentalno neumna. Bila je tiho pri njeni pripombi o neumnem prepiru, ker je že sama to spoznala pred par minutami. Vendar se tako ni smela pritoževati, sama je to želela in Amelie definitivno ni bila popolnoma kriva za to, da jo je tako napadla in enostavno začela popoln nesmisel. Lahko bi jo pustila na miru in odšla. Že zdaj je to obžalovala. Nekako je videla, da sta se obe umirili in slutila je, da je najhujše že za njo, možno pa je bilo, da bo vsak čas rjavolaski prekipelo in bo znova vsa plaža trpela za kletvicami in žalitvami, ki sta jih metali druga drugi v obraz. »Kaj bi jaz naredila? Sploh ne bi šla z eno punco, ki te je očitno marala v posteljo, če jo potem ignoriraš,« je rekla, ter s tem najbrž samo sebe izdala. Res, da ji je bila Amelie takrat všeč – bila je leto starejša, in bila je nekaj popolnoma drugega kot pa njene sošolke, a to še ne pomeni da je zdaj ji bila še vedno všeč. Mogoče, čez čas, a je dvomila da bi se spuščala v kaj takega znova z njo, čeprav bi bilo definitivno zabavno. Spomnila se je tistega večera, ko je prvič v življenju poljubila žensko, ter kako sta šle v neko hotelsko sobo, ker k njej domov ni mogla iti, sama pa ni imela ključa od stanovanja, zato sta pač morali ubrati neko alternativno pot. Kako pa sta prišli do tega, pa se je bolj megleno spomnila. Vedela je, da jo je kar naenkrat začela noro objemati, ko je bila pijana, nato pa sta se znašli v nekem temnem kotu in zgodilo se je. Počutila se je prijetno ob tem, a ni vedela a je to prav ali narobe, vendar se je vseeno nasmehnila. Ni obžalovala tega, čeprav je včasih dajala vtis, da je. Mogoče zato, ker je tako delovala bolj hladno, ter nekako ostala lojalna sebi in svoji osebnosti, ampak so v življenju vedno obstojale tiste zlate sredine, kot recimo ta. »Amelie, zakaj nisva prijateljici? Mislim, tiste Debby ali karkoli že ni več in če že želiš bi se lahko dobivale samo na skrivaj, če ti je že tako veliko do tvoje Zeta Bete in svojega lastnega ponosa,« je odvrnila, popolnoma mirna. Zdaj je bila končno tista perfektna priložnost, da gre po svoje cigarete, ter pusti Amelie da malo premisli. S težkimi koraki je zarila po pesku, ter odhitela proti svoji brisači, kjer je imela vse svoje stvari, vključno s fotoaparatom ter še enim zvitkom trave, katerega je pa v sekundi izbrala namesto enega cigareta. Potrebovala je nekaj močnejšega. Vrnila se je nazaj, kjer je Amelie sedela, ter si v miru prižgala zvitek. »Boš?« ji je ponudila, na nek način prijateljsko, ter se ji malce nasmehnila. Pa saj ne bi bila slaba prijateljica.

tagged, amelie :3
word count, 739

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Čet Jul 29, 2010 10:10 am

Namesto nesramnega in nepomembnega odgovora, ki bi zopet izzval prepir ali vsaj to, da bi povzdignili glas, je utihnila. Bila je še tretja možnost, nevtralna in popolnoma banalna; da ji poskuša obrazložiti in jo prepričati da v sebi ve, da ni takšen snob, kot ji marsikdo pripisuje. To pa bi bil še večji absurd, kot je v resnici izgledala celotna situacija. Tako je pustila Zarine besede, da so šle mimo njiju in jim v svoji glavi le pomahala v slovo. Res ni bil primeren trenutek, da bi si še enkrat skočili v lase, sploh pa je šlo za to, da je počasi začela čutiti znake tega prepira; pekla jo je vest. In to zaradi majcenega razloga, imenovanega 'afera noči z totalno preveč alkohola'. Ni je obžalovala, le deliti je ni hotela. Pika, konec stavka. Privzdignila je obrv in jo zopet pogledala. Napol odprla ji je tisti temačni del preteklosti, za katerega ne bi smela nikoli izvedeti, ona pa ji nazaj zabije ravno tisto, za kar je molila, da ji ne bo. "Raje sem šla s tabo v posteljo, potešila željo nama obema in se potem obnašala kot totalna prasica," je rekla malce ostro in jo pogledala z opravičilnim izrazom na obrazu. "Ne razumeš? Bila si mi všeč," je nato dodala in glasno zavzdihnila. Spravila se je v popolnoma neprijetno situacijo in, tako kot Zara pred minuto, sedaj tudi sama sebe izdala. Že drugič v petnajstih sekundah. "Na žalost pač ni bilo usojeno, da bi se razpletlo naprej in preden me pričneš zopet obsojati se postavi v mojo kožo, na moje mesto." To je bil trenutek, ko se je nesmiselno pričela opravičevati punci, na katero jo je pred leti vezala čista kemija in nič drugega. Nihče razen njiju ni vedel, da se je med njima sploh kaj zgodilo in Amelie je ob tem občutila popolno veselje. Z Zaro je šla v posteljo zato, ker jo je privlačila in ker ni bilo popolnoma neočitno, da ni bila privlačnost samo enostranska. Nikoli je ni smatrala za eno izmed trofej, ker jih niti ni imela, še manj da bi jih zbirala. Z vsakim in v njenem primeru, z vsako, je bila zato, ker jo je nanj vezala privlačnost in ker se je zdelo prav. Brez drugačnih stvari. Usta je oblikovala v rahel O in jo debelo pogledala. 'Saj ni resna!' je pomislila in na ustnicah se ji je izrisal največji nasmešek, kar jih je premogla. "Ker je vladalo nenapisano pravilo, da se pač ne smeva marati," je skomignila z rameni in se odmaknila ter ji pomignila, naj sede poleg nje na ležalnik. Nato pa je stopila stran, do svoje torbice in Amelie je imela priložnost da si ogleda dekle, ki je včasih ni smela niti pogledati. Takrat se je počutila, kot da ji sreda čela piše 'šla sem z žensko in sedaj sem totalno nora nanjo'. Morala se je nasmehniti sama sebi in prikimati. "Lahko bi se dobivali, pravzaprav želim da sva prijateljici," je rekla nasmejano, "ni samo meni veliko do Zet, tudi tvojim ne bi bilo všeč če bi izvedele, da sva prijateljici. Tudi tukaj je nenapisano pravilo, da se z nasprotnimi dekleti pač ne družiš," je skomignila z rameni in pomislila, da se tega pravila niti ne drži. "Lahko pa kar zdajle greva na kavo in pokaževa vsem, da nama je malo mar," se je zasmejala in jo rahlo dregnila v ramo, ko je sedla poleg nje. "Malce," je odvrnila, prijela džoint in trikrat na kratko potegnila. Zadržala je dim, zvitek med tem vrnila novi prijateljici ter ga izdihnila visoko nad glavo. Feel goods. Feels right. "Že dolgo kadiš?" jo je zanimalo, potem ko je brskala za sončnimi očali in si jih potisnila na nos.

Zara :3
kaki lamer sem. kratko. -.-


Nazadnje urejal/a Amelie Čet Jul 29, 2010 2:48 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Čet Jul 29, 2010 2:42 pm

Presenečena je bila nad nenadno tišino, ki je obdala rjavolaski in to ji je dalo čas da se popolnoma umiri. Odločila se je, da bo pustila to vojno za sabo in, da bo ravnala pametno, če jo bo Amelie še enkrat napadla z kakršno koli žalitvijo, pa tudi če jo to ubije. Pa saj je vedno zadržala nesramne pripombe v otroštvu, bo pa zmogla še zdaj, ker navsezadnje se ji niti več ni ljubilo prepirati se z rjavolasko. Kaj pa bo imela od tega? Novo trofejo zmagoslavja ali pa nov poraz? Vse skupaj je kazalo k temu, da bo izid neizenačen, kar pa ji je bilo najbolj všeč, saj je še vedno obstojala možnost da jo obdrži v življenju. Navsezadnje, bila je njena prva punca v katero je bila zaljubljena, čeprav je včasih mislila da bi bilo veliko lažje jo sovražiti kot pa jo ljubiti, že zgolj zaradi tega ker jo je ignorirala. Najbrž je v tem tičal razlog, da jo je tako napadla ob tem nepričakovanem srečanju. Namesto da bi jo ljubila je na koncu izbrala sovraštvo, saj je tako dosegla dejstvo, da so počasi njeni spomini izginjali. S časoma je tudi ona nato izginila z njene šole neznano kam in tako je pač ostala neka zgodbica lahko-bi-bilo, nerešena uganka, skrivnost.

»Amelie, misliš da bi se spustila v kaj takega če mi ti ne bi bila všeč?« to ni bila popolna resnica. Najbrž bi se, tudi če je ne bi marala, ker pač je vedno zagrabila ponujeno priložnost. Tudi če je vedela, da bo nekaj kot recimo avanturo obžalovala naslednji dan, se je vseeno spustila v to. Včasih je bilo to še bolj zabavno, že zgolj zaradi tega ker si vedel, da bo ta sreča kaj kmalu minila, če ne prej pa takrat ko se bo sonce prebilo v sobo, skozi debele zavese. »Veš, po eni strani si mi potešila veliko željo, po drugi strani pa si naredila moje življenje živeči pekel, ko sem mogla iti v šolo in te videti s tisto po*ukano Debby« je odvrnila, mirno. Res ni želela kakšnega prepira, ker bi na koncu znova metala sama sebi pesek v oči. »Drugače, Amelie, saj te razumem, deloma, a ti resnično ne več kakšno prekleto življenje sem imela takrat,« je odgovorila. Ni hotela postati žalostna, niti najmanj, zato je raje nase nadela majhno masko, ki je govorila kako ji je vseeno za to, pa tudi če ji v resnici ni bilo. Saj, tega ne rabi vedeti, še na sploh ne zdaj ko je tako enkraten trenutek, da si sežeta v roko in postaneta prijateljici. Mogoče ji bo enkrat drugič povedala, ko bo pravšnji čas za to. Še vedno je imela upanje, da bi iz ju v prihodnosti nekaj nastalo, če ne že kaj več, najboljši prijateljici in, z besedami ni mogla opisati nepopisne sreče, ki jo je doživela za sekundo, ko je videla na Amelienem obrazu nasmešek ob stavku, ki ga je ravno izgovorila. Ni mogla kaj, kot pa da se ni nazaj nasmehnila. »Prekleta pravila,« je rekla, ter sama tudi skomignila z rameni. Znova je čutila tisto toplino, kakor jo je že enkrat ko jo je videla, le da ni bila ljubezen ki jo je grela, temveč nenadno prijaznost ki je izžarevala. »Daj, tako ali tako sva se zdaj že sovražili predolgo in … utrujena sem. Vedno sem te imela rada, pa čeprav tega nisem kazala. Drugače, za moje mi je pa tako vseeno kaj si mislijo. V tem domu so resnično same cipe,« je odvrnila. Zavedala se je, da žali svojo lastno sestriščino, a kaj ko je bilo res. Zanjo niso bile nič kaj drugega kot pa nedorasla dekleta, ki niso imele nekakšnega cilja. Sicer ga sama tudi ni imela, a ona se je vsaj trudila za nekaj kar verjame, one pa so le razmišljale o naslednji tarči ki jo bodo popeljale v posteljo. »Takšna si mi že bolj všeč,« je rekla in ji namenila iskren nasmešek. Bila je presenečena nad dejstvom, da je rjavolaska poleg nje sprejela zvitek, ker nekako si je vedno mislila da je delala vse prav, vse po pravilih, a bila ji je nekako všeč tako. »Kadim od … 17 leta? Torej že skoraj 2 leti,« je odgovorila. V bistvu je smešno, kako hitro je minil čas. Zdelo se ji je, da se je vse skupaj dogajalo šele včeraj, zdaj pa sedi, smejoče, zraven Amelie na plaži. Smešen svet.

tagged, amelie :3
word count, 728
comment, shhh, čist super je.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Čet Jul 29, 2010 9:02 pm

Negotovo se je nasmehnila. "Ne vem, bi se?" je odgovorila z vprašanjem. Precej negotova je bila glede tega, saj ni bila prepričana da je bila Zara takšno mirno dekle, kakršno je izgledalo. Če je šla v posteljo z njo, kako naj ve da ni šla še s katero drugo, do katere ni gojila tako močnih čustev? In obratno; kako naj Zara ve, da ni šla ona v posteljo še s katero drugo? To je bilo nepomembno, postransko dejstvo, ki ni moglo na nič vplivati - tako kot tudi Zarine ljubezenske izkušnje z drugimi ženskami niso mogle. Sploh ni vedela, zakaj je pomislila na to možnost, ko pa jo je prav malo brigalo. Njene besede so jo naenkrat spet zadele, prizadele. Nikomur ni hotela nič slabega in Zara ji je še enkrat dala vedeti, da njene odločitve niso vedno najbolj idealne. "Vem," je rekla tiho in pogledala v tla. Zdaj je za njo prišel ne le samo občutek slabe vesti, še tisti prekleti občutek kesanja, ki ga ni marala. Včasih so ljudje tako dobro vedeli, kaj morajo reči, da se bo slabo počutila. "Tvoje se ne more primerjati z mojim, ampak tudi meni ni bilo lahko," je opravičujoče, previdno in tiho zavzdihnila. Ni hotela izzvati še enega plazu grdih besed in očitkov, zaradi katerih bi kaj kmalu lahko bruhala. "Oprosti," je tiho izdavila in pogoltnila cmok, ki je nastal v njenem grlu. "Vedla sem se kot totalna psica, saj vem. Samo verjemi; nikoli mi ni bilo žal, da se je zgodilo kar se je. Upam, da je to ostala najina majhna skrivnost," je zaupljivo rekla in se nasmehnila, ko sta se njuna pogleda srečala. Spet je začutila staro kemijo, ki je bila včasih med njima. Zdaj je pomislila na Landona, ki je bil vmešan v vso stvar. Sicer je bil njen fant šele dober mesec, pa kljub temu sta se imela lepo. Uživala je v njegovi družbi in videti je bilo, da je tudi on užival v njeni, čeprav so tudi njima dan uničili nepomembni prepirčki, ki so se pač morali zgoditi. Prikimala je njenim besedam. "Prav imaš, sploh pa sem imela tudi jaz rada tebe," sta naenkrat obe zažareli in se nasmehnili druga drugi, Amelie pa se je to zdela unikatna priložnost. V hipu jo je objela in prižela h sebi, nato pa jo počasi izpustila in se široko nasmehnila. To je bila tista blažena sekunda, ko je zopet lahko čutila njen objem, njeno telo na svojem in se zasanjano nasmehnila sama sebi. Kako trapasta je znala biti. "Ah, saj tako hudo pa verjetno ni," je tolažeče zavzdihnila, "vsepovsod se najdejo cipe, kakor si se izrazila. Tudi moške," je skomignila z rameni in se zasmejala. "Teh je vse več." Saj ne da bi imela koga povsem določenega v mislih, ki bi ga sedaj rada oblatila, samo resnično se ji je zdelo. Opazila je presenečen pogled in skomignila z rameni, ko je dim poneslo visoko nad njeno glavo. Ravno je zapihal hladen vetrič, Amelie pa mu je nastavila vrat, da bi se malce ohladila od te sopare. "To je kar nekaj časa," je ugotovila, ko si je na nos končno poveznila očala, da ljudje ne bi opazili rdečih in steklenih očk, kakršne so verjetno že postale. Še vseeno bi lahko srečala koga povsem nezaželjenega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Hanna
1. letnik, angleščina in filozofija
1. letnik, angleščina in filozofija
avatar

Število prispevkov : 24
Join date : 23/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Pet Jul 30, 2010 1:34 pm

Avgust se izteka h koncu a dan je bil popoln. Sončen brez enega samega oblačka. Bil je eden tistih dneh, ki jih izbereš kot izgovor za obisk plaže in še zadnje poletne zabave. Tisto jutro na sobotni sončen dan je Hanna še vedno spala, a se je morala po nekaj minut sprijazniti z nadležnimi sončnimi žarki, ki so jo motili in ji sijali na lice ter se prebuditi in začeti nov dan. Ko je končno odprla oči se je ozrla po svoji novi sobi, ki jo je nadvse oboževala. Črno bela kombinacija, francoska postelja, prostora za dve osebi. Kaj drugega še želiš? Čeprav je bila navajena tako urejenih in ogromnih sob, je to imela najraje saj jo je spominjala na njeno sobo v Londonu. Stari dobri London. A tam ni bilo toliko sončnih dni, kakor tu v Kaliforniji. Zato ga je morala izkoristiti. No, to je sama sebe prepričevala, saj je vedela, da bo bilo še mnogo takih in še bolj vročih dni, a čutila je, da bo ta dan poseben. Po ogledovanju njene ogromne in nabito polne omare je sklenila obleči belo preprosto obleko, kar je bilo njeni omari naznano in črno- bele kopalke. Ko je bila nared je še odšla v kopalnico in se namazala s vodo odporno maskaro. V torbico je stlačila brisačo in kremo ter odšla skozi vrata v nov dan. V hiši Tri-Pi sestrščini je pozdravljala in se stavila pri nekaterih drugih ''sestrah'', vzela lonček kave, si nadela sončne očale znamke Gucci in odšla proti svojem avtu.

Pot ni bila dolga a se je malo podaljšala, ko je bil manjši zastoj na cesti. Vsa razdražena je neučakano čakala, da se promet razkadi in nato z celo Bezino odpeljala naravnost na plažo. Kot pričakovano je bila plaža newport beach nabito polna. V vodi so bili mnogi kopalci in veliko deskarjev. Veliko privlačnih deskarjev. Kot je mislila. Dan bo poseben in zelo vroč. Sama je našla zelo kmalu svoj prostor pod palmo. Brisačo je na široko razgrnila in naredila velik prostor okoli sebe, da ga kdo ne bi zasedel. Sovražila je misel, da bi se nekdo k njej stisnil in ne bi imela prostora zase. To je bila ena izmed njeni slabostih. Utesnjenost. Obleko si je slekla in iz torbice vzela olje ter se namazala. Gledala je okoli sebe, da bi videla kakšen moški obraz. Saj jih je bilo veliko a noben ni bil poseben. Po uri sončenja in hude vročine se je le spravila v vodo. Ko je zaplavala si je tako oddahnila. Mrzla vodo, tekla skozi prepoteno telo. Užitek. Ko je zajela sapo in se potopila je pod vodo odprla oči in gledala okoli sebe. Pesek, školjke in ribe. Ko ni več zadržala diha in zaplavala spet na površje. Nekaj časa je samo plavala in uživala v morju, katerega je iskreno oboževala. Medtem se je skoraj neka deskarka zaletela vanjo, ogromni val jo je zalil in našla je ogromno školjko. Hladen veter je zapihal in kljub dobremu počutju ter vročemu zraku jo je zazeblo je še vedno nerada šla iz vode proti svojemu prostoru. Kar oddahnila si je kot je videla, da okrog njega ni bilo nobenega. A to ni mogla spodriniti šok, ki ga je nato doživela. Videla je obraz nekoga, ki ga je nazadnje srečala pred leti. Liam Dursen. Preplavili so jo mešani občutki. Bila je vesela, da ga vidi, jezna, ker si je upal priti na isti kraj, kakor ona ter besna, da jo kljub vsemu še vedno močno privlači, kakor pred leti. Ni se veliko spremenil. Telo je imel še vedno izklesano in na lice so mu padali svetli lasje. Bilo je očitno, da ga je morje naredilo še enkrat bolj popolnega, kakršen je že bil. Čez minuto je začutila njegov pogled na sebi in se zavedala, da stoji čisto premočena, zato je hitro vzela brisačo in si jo ogrnila okoli telesa. Ni vedela ali se naj smeji ali joče in kriči. Postala je brezizrazna. »Liam,« Je bilo vse, kar je lahko izgovorila.

    tagged: liam Inlove
    words: 662
    wearing this
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   Sob Jul 31, 2010 10:07 pm

Bila je prepričana, da je konec. Konec je bilo neumnosti in končno sta si lahko pogledali v oči kot se spodobi. Ni vedela točno zakaj ji je bilo toliko, da se znova pobota z Amelie. Definitivno zato, ker jo je še vedno imela rada – ni je ljubila, vendar jo je imela neizmerno rada pa tudi če sta imele zdaj ta brez vezen prepir, a ko jo je pogledala v oči je videla še tisto življenje, ki ga je včasih tako pogrešala, a po drugi strani tako sovražila. Videla je šestnajst letno Zaro, ki se sprehaja po hodniku z knjigami o Picassu in DaVinciju, ter po drugi strani tisto, ki šele spoznava kaj je to življenje. Vedela je, da nikoli več ne bo tako in to dejstvo ji je razjedalo živce. Vedela je, da pač bo enkrat mogla odrasti, svoj denar spravljati v nekaj, kar se ji bo obrestovalo in ne samo v kokain, travo in alkohol. Denar ni rasel na drevesih, prav tako pa ni bila tista očkova punčka, ki bi lahko dobila količine denarja samo za en nasmešek, zato od staršev niti ni kaj pričakovala po končanem šolanju (če bo sploh zdelala prvi letnik), prav tako pa niti ni zahtevala kakršnega koli denarja. Hotela si je ustvariti nekaj sama, delati tisto kar želi celo življenje, pri tem pa dobiti do končen občutek svobode in dejstva, da te noben ne omejuje, le svoja lastna volja in domišljija. Da, točno to je želela v življenju. Želela je živeti.

»Amelie, ne. Sploh ne veš kako posebna si mi bila,« nasmehnila se ji je, čeprav je bil šibek nasmeh. Spomnila se je znova na tisti čas, ko je vse tako fasciniralo in ko je bil seks še nekaj popolnoma neznanega, neodkritega. A vedela je, bila je prepričana, da je ni vodila v tisto spalnico samo strast, temveč tudi nekaj drugega. Neka močna sila, ki je enostavno hotela da sta skupaj in da preživita skupaj noč. Mogoče usoda? Ni ravno verjela v usodo, a da sta pristali na isti zabavi, se na isto noč napili in potem popolnoma naključno pristale ob istem času na pravem mestu. Nekdo bi že verjel, a sama je potrebovala veliko več, da se je lahko spustila v to mišljenje. »Upam da veš,« je odgovorila, ter pogledala navzdol. Stvari bi bile najbrž popolnoma drugačne če bi takrat Amelie vztrajala. Lahko bi bile celo par, če bi bili časi drugačni, če bi tisto Debby povozil avtobus in bi Amelie mogoče videla njo s popolnoma drugimi očmi kot pa jo je do takrat. Sicer je tako vedela, da so ljudje vedno razmišljali o nečem ničvrednem, nečem ki si mogoče niti ne zasluži živeti, a upala je da rjavolaska ni bila ena izmed njih in da to ni bila samo igra. »Oprosti Amelie, vem da se zdaj obnašam tisto 'f*k, moje življenje je tako slabo', oprosti,« resnično se ji je opravičevala, ker še sama ni prenašala ljudi ki so se smilili samo sami sebi in na druge sploh niso gledali. »Vem da ni bilo lahko,« povzdignila je glavo, ter se približala s svojo roko k njeni. Ni vedela ali se je ravno dotakne, zato se je dotaknila samo s prsti, ter jo gladila. Ni vedela čemu bi bilo to dobro, a bil je dober način da se zamoti, ter sama sebe spravi v boljšo voljo. »Ah, saj … V redu je. Važno da zdaj nisi totalna psica in me nisi kar tako odslovila, ter mi pojasnila vse. Cenim to. In ja, bo ostala najina majhna skrivnost,« pogledala je naokoli, če bi še vedno ju kdo gledal, a ni videla nobene sledi o kakršni koli zeti ali o tri-pi cipi, zato je sklonila glavo, ter jo hitro poljubila na ustnice – v bistvu ni bil pravi poljub in bil je kratek, prijateljski. »Ni kdo videl,« je še rekla, ter ji z glavo nakazala da nobenega ni bilo naokoli, ko je to naredila. »Lepo je vedeti,« zdaj pa ji je namenila en iskren nasmešek, prav tako pa ji je vrnila objem. Res je bila srečna da so bili računi poravnani, da sta se lahko srečale na cesti in se prijazno pozdravili, ter ne druga drugo ignorirali. Prav tako pa se je počutila, da je naredila eno prekleto pravilno stvar, občutek ki je bil že skoraj pozabljen. »Ni hudo? Včeraj sem videla platinasti blondinki, ki sta nosili oprijeto usnjeno majico. Ah ne, res ni hudo,« slišal si lahko njen sarkazem v besedah, a mogoče je res delala veliko stvar iz majhne stvari. »Mnja, na srečo nisem v zvezi, tako da se lahko izogibam tem cipam, razen če jih imam za eno noč. To pa je tako … ne vem? Navadno? Kako pa kaj ti?« Vedela je, da je bilo to najbrž neumno vprašanje, a hotela je, da pogovor teče. »Ah ja. Smešno pravzaprav. Veš, v Londonu. Florence, če jo poznaš. Vsak večer smo bili v parku, pijani, zadeti. Mislim da tebe takrat ni bilo več na šoli, nisem prepričana. Takrat se je to vse začelo, te … 'slabe' stvari. In zdaj sem na tem,« pokazala je na joint, ter se nasmehnila, brez kakršnega koli humora v glasu. »Ne vidi se,« je še dodala, ko je videla, da si je nadela sončna očala. Nje pa so tako že bili navajeni.

tagged, amelie :3
word count, 872
comment, sorry you had to wait >< in ja, post je crappy.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes obala   

Nazaj na vrh Go down
 
cyprus rhodes obala
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: OOC predel :: arhiv :: arhiv 1. leta-
Pojdi na: