millenium inn

Naslov sporočila: millenium inn Ned Jul 25, 2010 8:58 pm

Nasmešek ni ušel nobenemu dekletu v jedilnici, ko se je Ella ob času večerje sprehodila skoznjo. Bil je lep petek in danes ni imela predavanj, zato se je odločila dodobra izkoristiti trenutek in se odpeljati do obale, kjer se je vedno našlo dovolj pripadnikov moškega spola da prelestni blondinki ni bilo dolgčas. Ni ji bilo mar, če so jo nekateri obrekovali zaradi tega, ker jih je imela že toliko, laskalo ji je le dejstvo, da si jo je toliko moških želelo. Ne le v svoji postelji, pač pa tudi naslednjega jutra v svojem objemu. Toda Ella je spadala med dekleta, ki so imela izredno prefinjen okus in zato je le malokdo doživel tisto naslednje jutro ali pa drugi zmenek. In ponavadi se je vse končalo tako, a je potem lahko samo še gledal za njo, ko se je sprehajala po hodniku, ona pa mu ni namenila niti besedice. Seveda so obstajale izjeme, med njimi so bili večinoma športniki, katere je Ella praktično oboževala in potem...se je počasi vse skupaj končalo. Toda kljub temu so jo še vedno vsi oboževali in ji popolnoma predali vodilno vlogo v sestrščini. Vsem dekletom ZBZ sestrščine je bila lahko vzor in spoštovale so jo tudi mnoge starejše članice že omenjene sestrščine. Zato ni bilo nobenega problema, ko je lani oddala svojo kandidaturo za letošnjo predsednico. In ni je težko dobila. Tako se je sedaj ponašala z tem prelestnim nazivom in tako je bilo njeno ime še bolj zaželjeno na seznamu prišlekov. Pa tudi v glavah mnogih moških se je prikazovala še toliko večkrat, ko so spoznali, da si želijo prav predsednico sestrščine postavnih in bogatih deklet. Nasmehnila se je najmlajši njihovi članici, ki so so v sestrščino sprejele letos, že malo pred začetkom šolskega leta, saj je bila namreč sestra ene izmed njihovih bivših, in najbolj uglednih članic in mala temnolaska ji je polaskano vrnila nasmeh. Nato je predstojnici doma samo razdelila liste, ki naj bi jih dobilo vsako dekle, se zasukala na svojih vrtoglavo visokih petah in se odpravila nazaj proti svoji sobi. Svoje delo je vedno opravljala resno in brez pomislekov, tako da so imela dekleta samo najboljše stvari, saj je bila mnenja, da si samo to zaslužijo. Ko je prišla v sobo je sezula neudobne pete, pa čeprav jih je bila zaradi let nošenja še kako navajena, ter obula udobne copate. Stopila je k omari in majico z znakom njene sestrščine in črnimi kratkimi hlačami, zamenjala za elegantne črne bikini kopalke, belo srajico z globokim izrezom in kratkim rokavi, ter kratkimi belimi hlačami. Na noge si je nataknila črne sandale z polno peto, ki je samo še poudarila njene vrtoglavo dolge in zagorele noge in vzela še pisano torbo v kateri je imela vse potrebno za večerni obisk obale. Na kratko se je pogledala v ogledalo, toda njen obraz je bil popoln, make up na mestu in lasje urejeni. Samo še črna temna očala in bila je pripravljena. Pobrala je še ključe črnega audija, ki je stal pred hišo sestrščine in se odpravila dol. Z avtom od kampusa do Newport beacha ni imela daleč in v trenutku je bila tam. Zapeljala je na dovoz pred Millennium Inn in ključe predala v roke postrščku, ko ji je ta prijazno odprl vrata. Na napitnino seveda ni pozabila in nikoli ni bila skopuška, saj ji je oče omogočil, da ji ni bilo potrebno. Vstopila je v nabito poln hotel in se odpravila proti baru. Vedela je, da je Millennium vedno poln postavnih fantov, študentov ali že starejših, ki bi bili nadvse veseli, če bi prav ona preživela večer z njimi. Toda ona je v istem trenutku ko je sedla za barski pult vedela, koga si želi za svojo nocojšno žrtev. Črni lasje kot oglji, prodorne modre oči in atletsko grajena postava. Poleg vsega pa sloves večnega ženskarja, čeprav naj bi v tem trenutku imel dekle, ter odličen smisl za humor ter izpiljenim karakterjem. Vse to je zaznamovalo Landona, predsednika najbolj razvpite bratovščine v kampusu. In Ella ni imela namena izgubljati časa. Želela je njega in imela ga je namen dobiti. Nocoj. Pri barmanu je naročila kozarec martinija in mu dejala naj moškemu na drugem koncu pulta sporoči, da gre to na njegov račun. Bil je definitivno njen večer.

tag: LANDON!
word count: 703
music: MUSE - RESISTANCE!
comment: SORRY KER JE BREZVEZE, AMPAK SM MELA PREVEČ, PREVEČ ČASA IN INSPIRACIJE! ;D BO NAPREJ BOLJŠE I PROMISE! ♥

Naslov sporočila: Re: millenium inn Čet Jul 29, 2010 12:20 am

»Krasno!« je z očitnim sarkazmom glasno pripomnil, ko je njegov pogled ujel člana bratovščine, ki se je s svojim dekletom valjal na prečudovitem, usnjenem kavču dnevne sobe in razgled na svoje orgije ponujal še preostalim. »Dajta tole prestaviti v sobo, nočem, da me odstavijo zaradi malomarnosti otročjih neumnežev, ki počno nečednosti na mestih, kjer sedaj verjetno nihče več ne bo niti sedel.« Nadaljeval je seveda šele takrat, ko sta se oba z rahlim strahospoštovanjem zazrla vanj in verjetno upala, da se s tem nista znašla v pretiranih težavah. In nista se, sploh ne. Nič ni imel proti izkazovanju ljubezni na dobro vidnih mestih in vse je globoko odobraval, vse dokler to ni škodovalo njemu in ugledu, zaenkrat še njegove bratovščine. Tudi sam je bil verjetno v prvem letniku precej podoben. Poskušal je narediti čim več neumnih stvari, občasno razjeziti takratnega predsednika, se mu kasneje smejati v obraz in izzivati svojo usodo, toda tega prej omenjeni svetlolasec ni naredil, ampak le pobral hlače, ki so že zletele v kot, dekle prijel za roko in jo zvlekel v prvo nadstropje, kjer je bila njegova soba. Občasno si je zaželel bolj uporniških članov, toda v tem trenutku se mu niti slučajno ne bi dalo ukvarjati s kretenom, ki bi mu uničeval večer, za katerega je upal, da se bo končal hitro in nekako tako, kot prijateljev.

Na prstu je vrtel ključe svojega novega avta, črnega BMW-ja, ki ga je kupil s prihranki, potem pa le izstopil iz velike hiše, ki je bila že drugo leto njegov drugi dom. Med počitnicami je ni pogrešal, kaj bi jo, ko pa stanuje le nekaj kilometrov proč, Los Angeles pa že od nekdaj slovi kot mesto zabave, kjer lahko definitivno najdeš na stotine lokalov in vsaj tolikšno število deklet, ki so pripravljena žrtvovati uro le zate. Sedel je za volan in nastavil vzvratno ogledalo, ki ga je prejšnji večer očitno po nesreči premaknil, potem pa speljal s parkirišča, kjer so imeli mnogi člani njegove bratovščine parkirana vozila, ki njegovemu seveda niso segla niti do kolen. S prižiganjem radia si ni delal opravkov, nenazadnje se je odpravljal le na obalo, kjer je v poletnih mesecih preživel večino svojega prostega časa, pa ne le na obali, temveč tudi v bližnjem hotelu, kjer so stregli poceni in odlično pijačo, obenem pa ni bilo težko ujeti kakšnega simpatičnega dekleta, ki si ga kasneje odpeljal le kakšno nadstropje višje, potem pa nikoli več videl. Zapeljal je pred vhod, ključ predal moškemu, ki je z največjim veseljem sedel v temeljito zloščenega jeklenega konjička, sam pa nadaljeval pot po preprogi in odrinil steklena vrata hotela. Nekako je bilo za pričakovati, da bo zavil v lokal v pritličju, kjer je že od daleč opazil nekaj deklet, ki bi jih, tekom večera, utegnil ogovoriti, med hojo do točilnega pulta pa si je rahlo odtegnil črno kravato, ki ga je vedno krasila. »Dvojni viski, pa hitro,« je naročil natakarici, ki sicer ni izgledala okorna, je pa vedel, da bo vse potekalo hitreje, če jo na to tudi opozori. Resda ni imel pravice narekovati njenega tempa, toda po navadi mu nihče ni ugovarjal, glede na to, da je s svojimi svetlimi očmi lahko v marsikaj prepričal marsikoga, celo kakšno rahlo starejšo žensko, na katero je pozabil že naslednje jutro, v veliko primerih pa že istega večera. Ni minilo niti nekaj minut, ko je do njega pristopil že naslednji uslužbenec, očitno ne z namenom uresničevanja njegovih naročil, temveč le predajanja sporočil. »A tako?« se je začudil in obraz usmeril v svetlolasko, ki je sedela le nekaj metrov proč in mu v trenutku nazdravila s kozarcem martinija, ki ga bo očitno plačal kar on.

Nikoli ni bil skopuški in niti na misel mu ni prišlo, da bi zavrnil takšno lepotičko. In če se dobro spominja, ni to nihče drug kot Ella, predsednica ZBZ sestrščine, prav tako vodilne na njihovem kampusu. Ni pomišljal dolgo, zgrabil je svoj, sedaj že napol prazen, kozarec in se presedel za nekaj barskih stolčkov nižje, vse do dolgonoge lepotičke, ki je sem prišla z, verjetno, enakim namenom kot on. »Torej, gospodična Van Persie, kaj vas je prineslo sem? Če prav vem, je to hotel, in ti imaš vse prej kot majhno in neurejeno sobo,« je z vikanje hitro prešel na tikanje, nenazadnje se mu s tem sploh ni dalo dolgo ukvarjati. Če je pravilno sklepal, tako ali tako ne bo trajalo več kot par minut, da se odločita za rezervacijo prostora, kjer lahko na hitro opravita s stvarjo, ki sta jo verjetno oba precej pogrešala, toda kljub vsemu bi se lahko zmotil. »Kdaj mi nameravaš vrniti teh nekaj dolarjev, ki sem jih pravkar zapravil zate? Saj nočeš biti dolžna, kajne?« se je pošalil, obenem pa je bilo v tem tudi nekaj resnice. Ni pričakoval, da mu bo v dlan stisnila bankovec, zadovoljen bi bil tudi s čem drugim.

Tagged: Ella
Word count: 802
Notes: Čist super je (: Woo, lets play then!

Naslov sporočila: Re: millenium inn Čet Jul 29, 2010 12:46 am

Nasmešek na njegovem obrazu ji ni ušel ko se je iz druge strani pulta zazrl vanjo. Očitno je bil tudi on precej podobnih misli kot ona in ni bilo težko slutiti kaj bo sledilo nekaj minutnemu pogovoru, v katerem bo več namigovanja na seks, ki bo sledil kot pa na kaj drugega. Dobro je poznala bratovščino, katere predsenik je bil modrooki temnolasec in vedela je, da se gre večini samo zato koliko deklet bodo spravili v svoje postelje. In naslednji dan se bo verjetno že pošteno širokoustil kako hudo dobro jo je zapel prejšnji večer, toda to v tem trenutku ni bila njena skrb. Bolje rečeno njegova, ko bo videla kako dober je v tem. In njen apartma v najvišjem nadstropju hotela bo kot nalašč za skupaj preživetih tistih nekaj uric. Priliznjeno se mu je nasmehnila ko je sedel na stol poleg njega in srknila požirek martinija, ki ga je vrtela med dolgimi prsti v roki. »Oh Evans kaj misliš?« je dejala sarkastično in se nasmehnila. Kot da nebi dodobra vedela kaj se plete v njegovi glavi, toda dobro igra ji je bila na začetku všeč, če bi le še naprej potekala tako. »Soba je postala že nekoliko nezanimiva če veš kaj mislim. Preveč bednih spominov in te stvari.« je dejala in se nasmehnila. Kot predsednica najbolj zaželjene sestrščine v kampusu so jo poznali vsi in to se je poznalo tudi na njenih obiskovalcih v sobi. In kot ponavadi pač niso ravno vsi navdušili in zato torej je kdaj pa kdaj rada zavila tudi kam drugam, ne samo, da je ves čas gledala ene in iste stvari, šele naslednji dan pa se je zavedla, da je vsak še bolj beden kot prejšnji. Toda o Landonu so se govorile precej spodbudne stvari in lagala bi, če ne bi priznala, da jo mika.

Namig na to, da hoče povračilo za tisti martini, ki je bil v njeni roki je bil dovolj jasen namig česa si želi, toda svetlolaska je pač oboževala če so jo moški želeli in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Nekaj minutk igrice z njim jo nebo preveč zmotilo, toda še vseeno ni mislila z ničemer zavlačevati. »Torej Landon James Evans, velespoštovani predsednik bratovščine...hm tukaj bom spustila svoj komentar, če ciljaš na kaj drugega kot na bankovec v svoji dlani se motiš.« je dejala resno kolikor je le zmogla in se mu sladko nasmehnila. Vedela je, da tako prepričevanje moškega ponavadi ni vžgalo, toda vseeno nikoli ni bil greh poizkusiti. Zapeljivo je prekrižala nogi in se obrnila proti točilnemu putlu, da bi naročila nov kozarec pijače, ki je v tem času že stekla po njenem grlu. »Tokrat častim jaz.« je dejala in pomežiknila sogovorniku. Nekakšna proti usluga bi dejali nekateri, toda Ella je še predobro vedela kakšne usluge bodo danes še vse prišle na vrsto, toda igrala je počasno igro. Kolikor sta ji pač želja in strast dopuščali. Če ne bi bila tako vzvišena na čase nad vsem, bi še priznala, da jo temnolasec močno privlači, toda to je ostalo trdno za njenimi zobmi in niti podrazno ni mislila tega priznati. Bila je pač Ella van Persie in vsi so vedeli kako ledena zna biti, ko se za nekaj odloči. Ko se je še Landon zjasnil kaj bo se je natakar samo obrnil in ni bilo potrebno dolgo čakati, da sta dobila kar sta želela. Pa tudi tokrat kozarec ni dolgo ostal poln in ni minilo dolgo, da se je Ella odločila za ponovno ''porcijo''. »Me boš zmožen odnesti do dvigala?« je vprašala, čeprav je bila pot do tistega, da se je bo pijača pošteno prijela še dolga. Vse skupaj je bilo samo nekakšno vabilo na manjšo privat zabavo v dvoje. Za okus nekateri precej preveč direktno, toda vseeno.

Odložila je tistih nekaj bankovcev na mizo, ki jih je bila dolžna za pijačo in poleg bankovcev položila še ključ apartmaja, ki je bil sicer v lasti njenega očeta, toda ga je prijazno in velikodušno zaupal svoji hčerki, za katero je ponavadi še preveč finančno skrbel. Nasmehnila se je natakarju in še lepši nasmeh namenila Landonu, ter rahlo pomignila z glavo proti stopnišču. Do zgornjega nadstropja sicer ni imela namen hoditi, toda dvigala v tem trenutku ni našla in niti ni vedela kje je. On bo že razumel kaj hoče s tem povedati če mu je kaj do tega.

word count: 719
music: MUSE - SUPERMASSIVE BLACK HOLE!
comment: EH NAJBOLŠ JE VEŠ ;D O YEAH THAT WILL BE FUN! ♥

Naslov sporočila: Re: millenium inn Čet Jul 29, 2010 2:22 am

Če bi bilo dekle nasproti njega popolnoma tuje, bi verjetno prvi korak naredil čim bi se ji približal. Tako pa se je nekako moral zadrževati, nenazadnje bi mu lahko kakršenkoli prepir ali nesporazum s predsednico vodilne sestrščine še kako maščeval. Mogoče kakršnikoli zapleti med njima le niso bili najbolj pametni, navsezadnje se bosta srečevala zagotovo vsaj še leto dni na sestankih vseh sestrščin in bratovščin, pa tudi kasneje mu na kampusu verjetno ne bi nikoli uspelo zgrešiti dolgonoge svetlolaske, katere lasje se svilnato valovijo po njenem slokem hrbtu. Toliko o njegovi nezmožnosti pesnjenja, le pravo muzo je moral najti pa so mu tudi misli tekle kot po namazanem. »Van Persie … ne, tvoj priimek je preveč smešen, da bi te klical tako. Bova kar ostala pri Elli, saj zna tudi to biti precej simpatično. Se strinjaš, kaj?« Njegove sarkastične pripombe so bile pogoste, sploh v družbi z dekleti, ki so se ob tem seveda histerično hihitale in ga s tem poskušale navdušiti. Svetlolaski po tem seveda ni bilo potrebno posegati, že s samo pojavo je namreč naredila vse potrebno, da je v njem vzbudila dovolj veliko zanimanje, ki ga je vleklo v njeno smer. »Ja, razumem. Imam podobne probleme. Praktično cela hiša na nek način zaznamovana, le da se marsikdo tega še ne zaveda. Pravzaprav sem pred par minutami prekinil parček v dnevni sobi, si predstavljaš? Totalno neokusno in niti pomisliti nočem kaj bi se zgodilo, če bi namesto mene tam stal ravnatelj univerze.« Zaneslo ga je v popolnoma drugo smer, toda nekomu je moral izdati stvar, ki ga je pred nekaj trenutki, ne toliko vrgla s tira, temveč bolj spravila v nelagoden položaj. Kot predsednik je bil pač odgovoren za vse stvari, ki se dogajajo v njihovi hiši in niti slučajno ni nameraval ostati brez svojega mesta zaradi neumneža, ki svojega premoženja ne more obdržati v hlačah niti ko se nahaja v skupnem prostoru.

»Torej zapravljam čas?« je povesil glavo, ko ga je verjetno povsem načrtovano zavrnila v vseh svojih čarih in v njem povzročila še večjo željo. Toda vedel je, da si bo zdaj zdaj premislila, pokazala svoj pravi obraz, navsezadnje so jo vsi še predobro poznali. Izkoristila je čisto vsako možnost za dober seks in z njim pač ni mogla zgrešiti. Izkušnje si je nabral že kot najstnik, tukaj pa je le dobil vrsto potrditev, nenazadnje so tudi dekleta iz Tri-Pi precej radodarna. »Tole me bo zadovoljilo je za minuto ali dve, ampak dobro, naj ti bo,« je sprejel naslednji kozarec viskija in ga kasneje že ponesel proti ustnicam. Sodu je težko izbil dno, toda kljub temu se nikoli ni rad pretirano nalival, tako se je zjutraj vsaj zavedal stvari, ki so se dogajale čez noč in po navadi celo prepoznal dekle, ki jo je pobral. Viski je v potokih tekel še nekaj naslednjih deset minut, potem pa se je obema zdelo smiselno zaključiti z nedolžnim flirtanjem. Landon je, kot po navadi, pustil visoko napitnino, z desnico pa zagrabil ključ, ki ga je na pult položila Ella. Levo roko je ovil okrog njenega pasu, vsaj zdelo se mu je smiselno, glede na to, da je precej uspešno igrala vinjenost in se narejeno opotekala. Le kdo bi lahko ob takšnem prizoru pomislil na kaj drugega, kot na simpatično prijaznega fanta, ki bo svetlolasko pospremil do sobe, jo zvrnil na posteljo, očetovsko poljubil na čelo in izginil za vrati. Ne, njegov namen ni bil takšen, pa tudi njen ne.

Ker sta prav očitno oba spregledala dvigala na skrajni levi avle hotela in se že vsa poskočna odpravila do stopnišča, mu nekako ni preostalo drugega, kot da ubereta to pot. Kavalirsko jo je prijel v naročje in napravil prvi korak. Ni bilo težko, nenazadnje česa drugega od tako dobro izklesanega dekleta ni bilo za pričakovati, toda rahlo je dvomil, da mu jo bo uspelo uspešno prinesti vse do vrha visokega hotela. Če se pravilno spomni je tukaj vsaj pet nadstropij, on pa, žal, toliko kondicije ne premore. »Ubila me boš!« je zašepetal in jo, seveda narejeno, želel spustiti z rok, kasneje pa poprijel še močneje in jo srečno prinesel vse do vrha stopnišča, kjer sta se napotila proti dvigalu. Ker je imel še vedno zasedeni obe roki, je na gumb pritisnila oba, tudi v notranjosti samega dvigala pa je ni spustil na tla. »Saj vem, da si navajena, da ti vsi podpirajo lenobo, ampak vsaj delala bi se lahko, da ti je strašno slabo in ne zmoreš niti enega koraka več. Zabavno!« Glas iz zvočnika je sporočil, da je dvigalo prispelo do sedmega, zadnjega nadstropja, kjer je imela družina van Persie očitno svoj lasten apartma. Pred vrati jo je seveda le spustil na trdna tla, Ella pa je, kot odlična igralka, glavo utrujeno naslonila na njegov ramenski obroč in se opirala nanj. Klik, ko so se vrata odklenila in kasneje, ko jih je odprl še tih, pridušen vzdih navdušenja nad velikansko, pravzaprav kraljevsko, sobo, ki bo tega večera samo njuna.

Word count: 820
Notes: Ur killin me, grl! ^^

Naslov sporočila: Re: millenium inn Čet Jul 29, 2010 9:27 am

Ko sta stala tam nastproti sredi hotelskega bara je Ella van Persie samo za trenutek začutila majeh odpor do Landona, ki ji je stal blizu kot nikoli dotlej. Kaj bi se zgodilo, če bi karkoli nastalo iz tega, potem pa se ne ravno lepo končalo in sovražila bi se kot pes in mačka, toda vseeno bi se morala še vsaj eno leto srečevati na sestankih, ki so jih imeli z vodstvom šole predsedniki sestrščin in bratovščin. Verjetno ne bi bilo lepo. Toda vseeno je bil en pogled v tiste njegove vrtoglavo modre oči je bil dovolj, da so vsi dvomi izginili in jih ni mislila več prebujati v misli. Nekako je bil to njen trenutek, da se spet pokaže v najboljši luči in seveda, kdo si nebi želel privlačnega temnolasca, ki je bil očitno ta večer naklonjen samo njej. Namrdnila se je. »To samo ti ne razumeš, ker imate američani ravno toliko v glavi, da zmečete nekaj črk skupaj in potem mislite, da ste dobili priimek.« je dejala sarkastično in se nasmehnila. Sovražila je vse tiste, ki pač niso razumeli nizozemcev, kajti sama je bila kakor bi se lahko dejalo, pravi domoljub. Nič ni bolj oboževala od Nizozemske, od Amsterdama. »Ampak dobro ostaniva pri Elli in Landonu.« je pritrdila in se nasmehnila. Svojega imena kar nekaj časa ni marala, zdel se ji je pač kratek, nezanimiv in nadvse dolgočasen. Toda slej ko prej ga je vzljubila in sedaj noja, dobro da je vedno pozabila na tisto srednje ime, ki ga je dobila po pokojni očetovi teti, ki je očitno naredila prav tako velik vtis nanj, kot ga je ona sedaj na Landona, ki je privlačno gledal vanjo. In ko je spremenil temo in jo napeljal na to kaj je danes videl v dnevni sobi, si ni mogla kaj, da se nebi zasmejala. V trenutku se je popolnoma spremenil. Iz privlačnega osvajalca, do resnega predsednika, ki ga skrbi ugled njegove bratovščine in posledično tudi krhkost njegovega prestola. »Boš pa dejal, da si ti nisi nikoli želel poizkusiti kje drugje, kot pa ves čas v kakšni spalnici v postelji no.« je dejala v bran parčku, ki se je odločil za snežno bel kavč v njihovi dnevni in se zasmejala.

Nič ni dejala, ko je njeno ''zavrnitev'' vzel bolj resno kot je sprva pričakovala. Nocoj je bil njen in pri tem je ni prav nič oviralo, kajti kakor je vedela, se temnolasec ne razburja ravno, če gre kdaj z drugo, doma pa ga čaka dekle. Kot da niso bili vsi moški taki. Sicer pa če ga ne bi ujela ona tu, bi pa slej ko prej prišla kakšna iz sestrščine Tri-Pi, in te niso bile niti pol toliko nedolžne kolikor je bila Ella. »Vsaj za trenutek te bo.« je dejala in se nasmehnila. Vsekakor je bil seks po njenem boljši, če si imel vsaj malo alkohola v riti in nič se nebi branila tega, da bi bil nocoj z Landonom popoln. Takega pač do sedaj še ni bilo, čeprav bi pred nekaj leti trdila, da je vsak dober, danes pa so se njeni kriteriji že precej zvišali in vsakič je lahko postala pasje kritična na račun moškega v svoji postelji. In noja nekateri tega pač niso dobro prenesli. Ko je bilo za njima še nekaj kozarcev in sta plačala, pustila napitnino in se odpravila proti apartmaju, je bilo to očitno to, kar sta obadva iskala nocoj. Preprosto zabavico v dvoje za eno noč. In ker je precej dobro igrala vinjenost, kar v vrtoglavo visokih petah, ki jih je imela na sebi sploh ni bilo težko, se je njegova roka kaj hitro našla na njenem boku in v trenutku ni bilo več potrebe po majavi hoji. Nekoliko jo je za trenutek zbodla misel na dekle, ki naj bi jo imel Landon, saj ni ravno odobravala varanja, toda vseeno se je samo nasmehnila dejala pa ni ničesar. Pač ne želi uničevati trenutenga ozračja, ki je bilo iz trenutka v trenutek bolj napeto, pa tudi sekirala se ni prav preveč za tisto dekle. Sedaj je bil njen in konec.

Dvigala očitno tako eden kot drugi nista opazila in sta ubrala tisto pot po stopnicah navzgor, kar se ni izkazalo za tako napačno. Vsaj v Ellinem primeru ne. Landon se je namreč kavalirsko sklonil in jo pobral v naročje, ter jo odnesel po stopnicah navzgor. Kljub temu, da je izgledal precej mišičast, in da je imela tudi Ella precej lahko težo, se je že na daleč videlo, da takole nebosta prišla daleč. »Oh daj, daj pa sem mislila, da vadiš.« je dejala in se nasmehnila. Očitno je bila vse skupaj samo igra za gledalce, saj Ella ni mogla preslišati komentarja neke starke pri recepciji, ki je pohvalila Lana, kako pozorno od njega, da tako lepo skrbi za dekle. Ob tem je samo prhnila in nekaj podobnega je bilo moč opaziti tudi pri mladem receptorju, ki je že dodobra poznal Ello in njene obiske aparmaja. V prvem nadstropju sta se ustavila pri dvigalu in nasmehnila se mu je ko jo je še vedno držal v naročju, ko sta stala v premikajoči se škatli, katere Ella kot otrok nikoli ni marala. Ko jo je spustil pred vrati na tla, da je lahko odklenil se je naslonila nanj in se nasmehnila. »Dovolj prepričljivo?« je vprašala in se nasmehnila. Ni potreboval dolgo, da je odklenil sobo in s počasnimi koraki sta vstopila. »Počuti se kot doma.« je dejala Ella ona pa sedla na posteljo iz začela odpenjati čevlje, ki so ji že pošteno načeli noge. Več kot očitno je bilo, da bo njemu prepustila začetek.

word count: 924
music: MUSE - I CAN'T TAKE MY EYES OF YOU!
comment: LET'S GET THIS PARTY STARTED! ;D HAH[/quote]

Naslov sporočila: Re: millenium inn Pet Jul 30, 2010 3:33 pm

Če bi se v podobnem položaju znašel pred kakšnim letom, bi se verjetno počutil bolj neprijetno kot kadarkoli prej, tako pa e mu je vse skupaj zdelo nekaj čisto povsem običajnega. Sicer se še nikoli ni pustil odpeljati v lastniški apartma, vedno je bil on tisti, ki je rezerviral klasično opremljeno sobo, ki se mu je zdela za avanturo čisto dovolj, naslednje jutro pa je odšel še preden bi se dekle utegnilo prebuditi in od njega zahtevati kaj več kot le to, kar se je med njima pripetilo prejšnjo noč. Toda z Ello je bilo vse drugače. Pričakoval je več napetosti, pretežno zaradi tega, ker sta se v tem trenutku obnašala kot nadvse neodgovorna predsednika, deloma pa tudi zato, ker je bila svetlolaska, s katero sta počasi napredovala do njenega apartmaja, sostanovalka njegovega sedanjega dekleta. Niti upal si ni pomisliti kako bi odreagirala Amelie, če bi sčasoma izvedela za njegovo veliko prevaro, prav gotovo pa bi to vplivalo tudi na Ellin položaj v sami sestrščini. Čisto po pričakovanjih bi bilo, če bi ji večinski del deklet obrnil hrbet in zagovarjal temnolaso Amelie, ki je očitno svojemu fantu definitivno še preveč zaupala. »Ko sva že ravno pri tem, nič nimam proti … nenavadnim lokacijam, pa vendar ne bi rad zaradi njegove neumnosti pristal na repu lestvice. In dvomim, da bi ti na to gledala drugače, če bi se podobno dogajalo v tvoji hiši.« Enostavno ni mogel odnehati, imel je svoja načela in zagovarjal jih je, čeprav čas mogoče le ni bil povsem primeren, pa tudi tema ni bila ravno najboljša. Če se še dobro spomni, se je lani tudi sam znašel v dnevni sobi s simpatično rdečelasko, le da se je zanj končalo srečno, brez kakršnihkoli gledalcev, ki bi ga utegnili prekiniti sredi opravila in ga obenem še dodatno osramotiti.

Ko ga je dolgonoga svetlolaska nekajkrat zbodla na račun njegove telesne pripravljenosti, ji je že nameraval nazaj zabrusiti kakšno sočno, pa se je raje predčasno ustavil, preden bi vsi njuni plani splavali po vodi. Že res, da se nikoli ni mogel pohvaliti s popolnoma izklesanim telesom, nenazadnje je bil šport vedno njegova zadnja skrb, toda kljub vsemu ga ni bilo nikoli sram sleči srajce in se postaviti na ogled. »Poslušaj se, no. Kje pa sem vedel, da bom v baru pobral simpatično, ampak strašansko leno, blondinko.« Moral se je nasmejati in obenem pokazati svoje bleščeče bele zobe, čeprav je bil sedaj kakršenkoli trud že odveč. Flirtanje in zapeljive nasmeške sta očitno oba pustila v pritličju in sedaj se je obema že presneto mudilo v sobo, kjer je Ella očitno preživela kar nekaj svojega prostega časa. »Oh, ja.« je tiho šepnil nazaj, ko je glavo odmaknila z njegovega ramena in jo z desnico podprl, da sta lahko odigrala še zadnje dejanje njune celovečerne drame. Ni pomnil, kdaj se je moral nazadnje pretvarjati, da je vse skupaj le nedolžna usluga, ki jo dela prijateljici, toda definitivno se kaj podobnega ni zgodilo v kratkem. Pa vendar, počutil se je fantastično. Ne le, da ga je čakal prečudovit večer s še lepšim dekletom, tudi stare ženice v recepciji so se navduševale nad njegovimi kavalirskimi gestami, čeprav se njegovega resničnega namena očitno niso zavedale. Še dobro, kajti v tem primeru bi bil verjetno deležen strogih, grdih in obtožujočih pogledov, v najslabšem primeru pa še kakšne hude obtožbe, ki jih navadno ni prenašal preveč dobro.

»Ja brez skrbi. Mi lahko tole še kdaj posodiš?« je vprašal, čeprav je bilo vse skupaj mišljeno le za šalo, in se razgledal naokrog, potem pa je njegov pogled privabila svetlolaska, ki se je očitno že udobno namestila na veliki francoski postelji. Verjetno bi si tudi sam lahko privoščil lasten apartma, nenazadnje so bili tudi njegovi starši precej dobro preskrbljeni, toda od njega bi seveda zahtevali pojasnilo, zakaj pravzaprav potrebuje kaj takšnega, če pa ima na kampusu dovolj veliko, udobno in simpatično urejeno sobo, ki je za njegove potrebe čisto primerna. Toda sedaj si s tem ni želel delati opravkov, raje je stopil bližje Elli, z nogo odmaknil njene čevlje, potem pa tudi svoje zbrcal z nog in se ji pridružil na postelji. Obraz je njenemu približal na nekaj centimetrov, medtem pa ji že počasi slačil belo srajco, ki se ji je sicer brezhibno prilegala, toda sedaj je bila popolnoma odvečen kos oblačila, ki je po hitrem postopku odletel v zaprašen kot spalnice, kmalu pa so tja priletele še njegove črne hlače. Z roko je podprl njen vrat, medtem ko jo je polegel na svežo, satenasto rjuho, z drugo pa si medtem poskušal vsaj malo zrahljati črno kravato, ki ga je začela utesnjevati.

Tagged: Ella
Word count: 809