KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
NEWS; Ponovno odprtje foruma. Vstopamo v mesec OKTOBER, s tem se začno tudi predavanja.
potrebujemo še dva predsednika bratovščin!

Dobrodošli!
Pozdravljeni na Cyprus-Rhodes University, znameniti univerzi okrožja Orange County, kjer lahko končno zaživite polno študentsko življenje. Registrirajte se z imenom, izpolnite vpisnico, mi pa bomo presodili v katero izmed bratovščin oziroma sestrščin spadate.

Administracija

OKTOBER
delno jasno, nežno pihlja, 22°C


Latest topics
» Prijateljske strani
Sob Jan 01, 2011 7:54 pm by Gena

» Scarlett Momsen
Pon Nov 15, 2010 8:47 pm by Scarlett

» RPG search
Sre Nov 03, 2010 6:33 pm by Sophie

» Media player
Tor Nov 02, 2010 7:32 pm by West

» Let's chat
Tor Nov 02, 2010 7:28 pm by West

» julian dominic james
Pon Nov 01, 2010 2:30 pm by Julian

» Icons and avatars
Pon Nov 01, 2010 1:20 pm by West

» summer anne wright
Sob Okt 30, 2010 7:58 pm by Benjamin

» Cyprus jasa
Čet Okt 28, 2010 11:15 am by Gena





Sidebar, header in določeni gumbi @olivia, slike @wildfox autumn/winter 2009 lookbook, vpisnica @landon, preostalo @RCR ali @CAUTION 2.0

Share | 
 

 knjižne police

Go down 
AvtorSporočilo
Alexa
2. letnik, filozofija
2. letnik, filozofija
avatar

Število prispevkov : 9
Join date : 28/07/2010
Age : 27

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina

ObjavljaNaslov sporočila: knjižne police   Čet Jul 29, 2010 10:03 pm

Pravzaprav je bil ne glede na vse precej lep sončen dan. Alexa ni vedela zakaj za vraga je bila še vedno slabe volje, a očitno je bil to pač eden izmed tistih dni, ko se zbudiš na napačni strani postelje, ali vstaneš z napačno nogo, ali nekaj podobnega. Jezno je puhnila cigaretni dim iz sebe in se zazrla v nebo brez oblačka. Včasih je resnično sovražila to prekleto sončno vreme. Imela je porcelanasto belo kožo, ki je ni rada nastavljala soncu, nekaj kar je precej težko storila tu v Kaliforniji. Namrščeno se je ozrla okrog sebe ko se je kar sama od sebe znašla sredi ploščadi potem pa le zavila v hladno knjižnico.
To jo je vedno spravilo v dobro voljo. Oboževala je knjižnice, vonj po knjigah in mir ki se naseli vate. Predvsem je oboževala to knjižnico, ki je bila tako ogromna, in oddelka za filozofijo ni nihče obiskoval razen nje in določenega rjavolasca. Predvsem pa je oboževala to knjižnico, ker je vedela da bo ta rjavolasec tam danes točno ob treh, kot vedno. Nekajkrat ga je presenečeno opazila med policami, ulovila očesni stik čez knjige in skoraj jezno zacepetala z nogami ko je le ta pogled umaknil. Na predavanjih ji ni vrnil nasmeha, vedno jo je pogledal z občutkom ki si ga ni znala razložiti. Prezir? Dolgočasje? Kako prekleto so lahko vsi fantje tekali za njo in jo prosili, on pa jo je le bežno pogledal?
Nobenemu v knjižnici ni namenila niti pogleda ko se je mirno sprehodila med policami in prezrla presenečene poglede vseh. V samo srajci in bosonoga, razmršenih las je bila videti kot da je pravkar vstala iz postelje, videz ki po njenem mnenju nikoli ni šel iz mode. Po nekaj dolgih minutah je le prispela v del za filozofijo, precej velik in pravzaprav zelo slabo osvetljen, kot da bi se knjižnici zdelo škoda zapravljati elektriko za tako nepomemben del. Vajeno se je privzdignila na mizo, potem pa počila torbo poleg sebe in iz police potegnila debelo knjigo, ki si jo je položila na kolena. »Sorry Platon.« Je bolj sama pri sebi rekla ko je na platnico spustila prozorno vrečko, v kateri je imela rizle, majhen košček kartona ki ga je uporabljala za filter in seveda najpomembnejšo sestavino. Popolnoma se je zaposlila z zvijanjem, in skoraj bi zgrešila rjavolasca ki se je narisal pred njo, a ga je še do časa ujela, ko je zvitek ponesla k ustom, da oslini stranico. Skoraj v počasnem posnetku je roke spustila nazaj k knjigi potem pa graciozno skočila z mize in stopila nekaj korakov proti njemu. »Hej.« Ni pričakovala da ji bo odgovoril, saj ji nikoli ni a tokrat ga je imela dovolj. Nihče na svetu ne ignorira Alexe Cooper, niti ta vase zagledani prekleto seksi Cooper. »Mislila sem da je počasi čas da se končno seznaniva, glede na to kako si se me uspešno izogibal celo prejšnje leto.« Je rekla precej mirno a iz njenih oči je sijala odločnost. Podala mu je roko, pravzaprav mu jo je skoraj pomolila pod nos. »Alexa.« Ker je še vedno samo stal tam je teatralno zavila z očmi in nezadovoljno stopila korak naprej. »Zdaj je trenutek ko rečeš 'me veseli Alexa, moje ime je Connor' in mi streseš roko, tako.« Ponazorila je da je s prosto roko segla po njegovo in ji potem sklenila in rahlo stresla. Skoraj nejeverno je stopila korak nazaj in roke uprla v boke. »Kaj na meni ti je tako zelo odbijajoče da se z mano nočeš niti pogovarjati?« Ga je zdaj vprašala že bolj pikro in se jezno zazrla vanj, s svojimi prodornimi očmi.

tagged; connor Inlove
wearing; this. and this.
word count; 604
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Connor
2. letnik, matematika in fizika
2. letnik, matematika in fizika
avatar

Število prispevkov : 13
Join date : 26/07/2010

Članstva
:: ΩΧΔ bratovščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: knjižne police   Pet Jul 30, 2010 12:51 am

Vedno je potreboval le nekaj malega da ga je prepričalo, da mu je nekaj všeč. Aromo vanilije pri pecivu, vsaj kanček humorja, črnega ali ne, pri knjigah, več plasti barve pri slikanju na platno, gladko tekoče pero za pisanje not v črtovje in tako naprej. Pri knjižnicah je bila tisto nekaj vsebina knjig, ki so jih ponujali, velikost, ali pa ambient ki je vladal v njej, tisti občutek ki ga je dobil v trenutku ko je vstopil skozi obokana vrata v notranjost. V Londonu je imel tako v čislih le kaki dve ali tri knjižnice, večinoma zaradi ljudi, ki so se notri obnašali kot se je spodobilo, spoštovali so red, spoštovali so mir in učenost ki sta zevala med špranjami polic, napolnjevala zrak med platnicami in se utapljala v prahu, ki je poleg knjig polnil police. Veliko raje se je odpravil v Oxford, celodnevni izleti ki so ga reševali prisotnosti njegovih staršev so bili njegova rešilna bilka, tako da je avtomatično vzljubil knjižnico Bodleian, ta pa mu je nudila zavetje od realnosti prav vsakič ko jo je potreboval. Bal se je da bo izven Anglije ljubezen do njegovih najlubših knjižnic usahnila, kajti kakor je bilo rečeno v stereotipih, Američani niso bili ravno znani po njihovih zbirkah knjig, vsaj tam ne, kamor se je odpravljal. Veliko olajšanje je bilo torej, ko je na univerzi že takoj odkril svoje novo 'svetišče' in vse odkar se je prvi dan kot bruc odpravil na svoje romanje po oddelku filozofije, je tja zahajal prav vsak dan. Niti ne toliko da bi izbiral knjige, ki jih je nameraval prebrati, bolj zato da si je vsak dan dal o nečem misliti. Ponavadi je pograbil neko povsem naključno knjigo, ko je miže s prstom potoval po zaprašenih policah in se sprehajal po vdolbinah ki so jih pustili še vtiskani naslovi na hrbtenicah platnic, včasih pa se mu je zahotelo Platona ali Sokrata in se je zabubil v čitalnico, ter ga nekaj ur ni bilo na spregled. Seveda to pri njem ni bilo običajno branje, ponavadi si je delal mentalne zapiske v glavi, vse skupaj premleval, skočil ven iz knjižnice na kak jointek, ki mu je vse skupaj spravil v nekakšen red in spotoma pregledal še kako knjigo, ki je imela veze s prejšnjo. Čisto tja, v tri pirovske je stalno pregledoval ta dela, večinoma grških mislecev in nič drugače ni bilo niti danes. Nekaj pred tretjo se je spravil še v Starbucks, ki je bil ravno na poti in si kupil litrsko papirnato skodelico močne črne kave, v katero je nasul dve vrečki sladkorja. Še vedno ni povsem razumel, čemu ljudje rabijo vrečke za sladkor, če so kocke toliko bolj primerne, sploh za v pijačo. Brez packarije, brez problema. Kazalci na njegovi ročni uri so se približevali tretji, takrat se je siceršnja gneča v čitalnici malce razšla in v miru se je lahko presedal in sprehajal s knjigo v roki sem in tja, brez da bi bil tarča začudenih pogledov. S skodelico v roki je vstopil v notranjost knjižnjice, ter avtomatično pustil nogam da so ga vodile na filozofski oddelek. Na pult je odložil svojo kavo, ter preskočil tistih nekaj stopničk do polic na katerih so bile knjige avtorjev, katerih priimek se je začenjal na PA-PO. Že se je skorajda sprostil do tolikšne mere, da bi zapadel v svoj trans potovanja po knjižnici, toda njegov pogled je ujela dolgonoga temnolaska, ki je imela očitno nekaj veliko opraviti s knjigo, ki je počivala na njenih razgaljenih kolenih. Pravzaprav je bila skorajda popolnoma razgaljena, če si odštel belo srajco, ki jo je nosila in črni lasje so se nabrali okoli njenega obraza kot zavesa okoli svetlega okna. Prepoznal jo je kot 'tisto dekle s predavanj', ki kar ni in ni prenehalo s čudnimi gestami namenjenimi njemu. Od metanja papirčkov na njegovo klop, do nenavadnih nasmeškov, ki so se bliskali v njegovo smer med urami že celo lansko leto. Do sedaj se je je uspešno uspel izogibati, toda očitno ji je bilo nekam sumljivo do tega da ga ogovori, glede na to da se je znašla na istem kraju ob isti uri kot on. Ko je dvignila pogled in ga opazila, se je skorajda premislil in se že nameraval zasukati za 180 stopinj na petah, ter preprosto oditi, toda prepozno. Skakljala je proti njemu in ga celo pozdravila, kakor bi bila najstarejša prijatelja na tem svetu. Ob njenih besedah je samo zrl vanjo kot kakšna, malce neumna plaha srna, saj je imel v glavi samo tisti trenutek ko se bi iz njenih ust izlila ploha nesramnih besed in bi se njen ton spremenil v posmehljivega. Očitno je na to čakal zaman, saj je bila njena dlan stegnjena proti njemu, pri čemer je izgledala kot osamljen štrcelj, ki je mlahavo obvisel tam, pozabljen. Namrščil se je in se odkašljal, v iskanju besed, ki ne bi izzvenele povsem abnormalno v tej situaciji. »Zakaj si tu?« pa je bilo edino kar mu je prišlo na misel. »Mislim, zakaj se pogovarjaš z mano?« je malce popravil svoje prvo vprašanje in se zavedel, da je izzvenel zelo nesramno in predvsem neumno. »No, kar v resnici hočem vprašati…« zajel je sapo in se trudil v roku čimmanj sekund najti način, kako bi izrazil svoje dejansko vprašanje, medtem pa ga je že prekinilo njeno in ga pustilo še bolj zmedenega. »Čakaj. Pogovarjati? Pogovarjala bi se z mano? Zakaj pa?« je nekako našel kompromis med svojim prvotnim vprašanjem in odgovorom na njenega, obenem še vedno kot kak bebček strmel v lepotico pred sabo, v glavi pa se tolkel ker je bil tak sramežljiv kreten.

tagged; Alexa <3
word count; 929
notes; haha, komi čakam tole :3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
knjižne police
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: OOC predel :: arhiv :: arhiv 1. leta-
Pojdi na: