greek čitalnica

Vse skupaj se je dogajalo na dan, ki je čemeren in puščoben, a Broke je bila v popolno nasprotje večine ostalih, neizmerno dobre volje. Sonce ji je na obraz priklicalo nasmešek in k okušanju svobode, je pripomoglo še skoraj prazno šolsko poslopje.
Še ko je stopila v navadno polno čitalnici v knjižnjici St.Anne, je bila ta nenavadno; prazna. Sprehodila se je po prostoru, da bi se prepričala če je res sama. S prsti je polzela po knjigah na policah ob steni in odsotno zrla predse. Nato se je počila na enega imed vanilijevo oblazinjenih stolov, ki so obdajali črno mizo.
Je bilo res tako drugače? Se je počutila kot druga oseba, zdaj, ko je bila na svojem? Pravzaprav ja. Neke vrste svobodo je uživala že v New Yorku, a tu je bilo popolnoma drugače. Kot, da bi nekdo odmaknil pogled z nje, kot bi jo spustil z vrvice. Kot, da je prvič poletela.
Še vedno s spokojnim nasmeškom na obrazu se je obrnila proti oknu, skozi katerega je zevala svetloba in nastavila žarkom svojo bledo polt.
Po nekaj toplih minutah, je zopet vstala in se odpravila proti oknu. Zazrla se je v zelenje in morje daleč stran. Ošinila je nekaj študentov, ki so se tako ali drugače zabavali zunaj, zdaj ko še niso imeli šolskih obveznosti. Ob drevesu je uzrla parček, ki se je objemal in poljubljal in si poskušala zamisliti sebe v takem položaju. Toda, za fante ji trenutno ni bilo mar. Ni bila pripravljena na zveze narejene iz nič, sploh pa ni marala avantur za eno noč. Niti pa ni potrebovala nekoga, zaradi katerega bi imela še več obveznosti. Saj ne, da nebi bila pripravljena iti v zvezo, mogoče si jo je na skrivem želela in tega ni dovolila priznati, ampak želela je nekoga, ki bi jo spoštoval, poznal njene dobre lastnosti, jo razumel. Osebo, s katero ji skupno preživljanje časa ne bo predstavljalo napora in nelagodja, ampak nekaj česar naj bi se veselila in naj bi bilo predvsem spontano.
Ob tem se je spomnila na njeno sestro Carrie, ki se je zapletala z mnogimi pripadniki nasprotnega spola, in že ob misli na to ji je v glavo šinila kri in je misel hitro želela zatlačiti v neko majhno luknjico, ki jo je težko najti.
Ravno v trenutku, ko se je obrnila stran od okna, so se vrata čitalnice odprla in Broke je obstala na mestu. Počutila se je kot bi se igrala skrivalnice ali ropala banko in bi jo nekdo zalotil. Že v naslednjem trenutku je pred njo zmedeno stala prikupna blondinka in se ji na široko nasmihala.
»Živjo!« je dejala rjavolaska in se ji spodbudno nasmehnila. Pogledala je njeno suho postavo in modre oči, ki so se ji iskrivo lesketale v soju žarkov, ki so še naprej neutrudno prodirali skozi steklo. »Je pa lepo vreme danes, kajne?« je rekla in se pri tem počutila kot največji bedak na svetu, ob njeni neizvirnosti in grozoviti tipičnosti tega vprašanja.

wearing. lovely skirt and cardigan
for. Sasha

Sasha se je, skladno s svojo navado, vstala že precej zgodaj zjutraj, sploh ker še niso imeli predavanj. Nekaj časa je še poležavala, nato je do konca prebrala eno od knjig, in ko je želela začeti brati novo, je ugotovila, da je vse že prebrala. Hitro je pozajtrkovala in se oblekla, nato pa se odpravila v enega njej najljubših prostorov na šoli, čeprav vseh verjetno še ni niti videla, v knjižnico, ki se je imenovala St.Anne. Med potjo jo je prevzemal čuden, grenko-sladek občutek svobode, ko ji ni nihče govoril, kaj naj dela ali ne, vendar pa je kljub vsemu pogrešala svojo družino, še posebej mala dvojčka. Počasi je hodila po hodnikih in razmišljala, da se more naslednjič spomniti, da s seboj vzame fotoaparat in malce poslika šolo, ter slike pošlje domov. V tem trenutku se ji je domovina zazdela tako daleč.
A te misli je hitro odgnala ter se potolažila z mislijo, da si bo izposodila, če pa je ne bodo imeli v knjižnici, pa kupila, knjigo v ruščini. Nasmehnila se je in še pospešila korak, ter vstopila v čitalnico knjižnice. Presenetilo jo je, da je bilo v njej neko dekle in nasmehnila se je. Tega niti ni opazila, saj je bila že tako navajena, da je tako pozdravljala ljudi. Rjavolaska jo je gledala nekam zmedeno in Sashi se je zazdelo, da jo pozna, tako kot se ji je to zdelo za veliko ljudi tu na šoli, vendar pa jih je poznala le na videz in s hodnikov ali katerih drugih šolskih posestev. »Živjo.« je odgovorila na pozdrav, nato pa se je spomnila, da je bila verjetno rahlo nevljudna, zato je stegnila roko in se predstavila. »Živjo, jaz sem Sasha.« je dejala, takoj za tem pa je dekle vprašala nekaj, kar bi pričakoval samo od Angležev. A kolikor je lahko sklepala po tistih par besedah, ki jih je rjavolaska izgovorila, prav gotovo ni bila Angležinja. »Ja, kar lepo vreme je. A škoda, ko bo treba počasi dneve začeti preživljati v predavalnicah.« je dodala Sasha. Zazdelo se ji je, da danes ne bo našla nikakršne knjige v ruščini, vendar pa je to niti ni motilo, kajti veselila se je, da je spoznala nekoga na tej šoli, kajti prav zares poznala ni še nikogar. Zdaj pa se ji je obetala nova prijateljica in zavoljo tega je bila pripravljena tudi knjige postaviti na čakanje. Tako kot nova znanka, katere imena še ni vedela, se je tudi sama zazrla skozi steklo, na šolsko poslopje oblito s sončnimi žarki. »Mimogrede, kateri letnik pa si? In kaj študiraš?« je vprašala Sasha in se jezila sama nase, ker je uporabila najbolj uporabljena vprašanja tu, in ne česa bolj izvirnega.

((rahlo je lame, ampak bo že xD, bo naslednje boljše:))