KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
NEWS; Ponovno odprtje foruma. Vstopamo v mesec OKTOBER, s tem se začno tudi predavanja.
potrebujemo še dva predsednika bratovščin!

Dobrodošli!
Pozdravljeni na Cyprus-Rhodes University, znameniti univerzi okrožja Orange County, kjer lahko končno zaživite polno študentsko življenje. Registrirajte se z imenom, izpolnite vpisnico, mi pa bomo presodili v katero izmed bratovščin oziroma sestrščin spadate.

Administracija

OKTOBER
delno jasno, nežno pihlja, 22°C


Latest topics
» Prijateljske strani
Sob Jan 01, 2011 7:54 pm by Gena

» Scarlett Momsen
Pon Nov 15, 2010 8:47 pm by Scarlett

» RPG search
Sre Nov 03, 2010 6:33 pm by Sophie

» Media player
Tor Nov 02, 2010 7:32 pm by West

» Let's chat
Tor Nov 02, 2010 7:28 pm by West

» julian dominic james
Pon Nov 01, 2010 2:30 pm by Julian

» Icons and avatars
Pon Nov 01, 2010 1:20 pm by West

» summer anne wright
Sob Okt 30, 2010 7:58 pm by Benjamin

» Cyprus jasa
Čet Okt 28, 2010 11:15 am by Gena





Sidebar, header in določeni gumbi @olivia, slike @wildfox autumn/winter 2009 lookbook, vpisnica @landon, preostalo @RCR ali @CAUTION 2.0

Share | 
 

 cyprus rhodes jasa

Go down 
AvtorSporočilo
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: cyprus rhodes jasa   Ned Jul 25, 2010 5:48 pm

Bila je popolnoma nova izkušnja gledati ljudi ki so hodili v univerzo kot pa dejansko biti v univerzi. Sicer je že nekaj stvari vedela, recimo kje dobiš najboljši čaj in kje so tisti kraji, za katere le malokdo ve in so primerni za uporabo tistega prekletega a vseeno dobrega belega praška, a vseeno je bilo – smešno? Pravzaprav ne, bilo je nenavadno. Noben tukaj ni bil kakor sama, vsakega ki je srečala jo je samo pogledal, se ji mogoče nasmehnil, nato pa nadaljeval svojo pot. Malce olajšanja je čutila sicer, ko je bila sprejeta v sestriščino tri-pi, pa tudi če ni prva najboljša, temveč druga najboljša na kampusu. Problema s sramežljivostjo nima več, zato se ni ravno bala da ne bo našla prijateljev, a Amerika je bil popolnoma drug svet kot pa Anglija. Tukaj bo mogla začeti znova, novi ljudje, novo vse. Počutila se je kot da bi bila znova v srednji šoli, precizneje na začetku, ko je bila še tista tiha miška, o kateri noben nič ni vedel. Ni hotela da se zgodovina ponavlja, a po tem kolikor je slišala za tri-pi sestriščino, se najbrž to tudi ne bo.

Dan se je že počasi bližal večeru, in med tem ko se je vrnila domov z napolnjenim fotoaparatom novih slik, se je že odpravila proti omari ter nase vrgla druge jeans hlače, pa tudi če je bilo zunaj prekleto vroče, ter belo majico na naramnice. Ne bi delala kaj posebnega, če se ne bi šlo za Jaydena in dejstva da se dobi z njim čez približno dvajset minut. Ni bilo to, da ga je imela rada, le nanj je gledala kot nekakšnega zavetnika, saj je bil edini ki ji je tisto noč ponudil da lahko prespi pri njem, ko je dala vse za tisto neumno letalsko karto, ko sta jo starša vrgla iz hiše. Marsikateri otrok bi bil popolnoma depresiven če bi se mu to zgodilo, a sama je čutila nekakšno olajšanje ob tem dejstvu. Nobenega kričanja, nobene skrivnosti, nič. Živela je lahko kako je sama hotela, dejstvo da pa imata starša še vedno obvezo da ji morata plačati šolanje (to sta ji obljubila, ko sta jo vrgla iz hiše) pač ni pomenilo kaj, pa tudi če letnik pade. Pobrala je še njeno torbico, ki sicer ne bi imela kakšnega bistvenega pomena, če ne bi v njej imela kokain in travo, ter dve popolnoma novi škatlici cigaret. Obžalovala je dejstvo, da sta ji starša našla vodno pipo, saj bi v drugačnem primeru imela še le-to zraven, ter kakšen mentolov tobak za posladek. Odšla je iz sobe, ter videla par deklet ki so šla mimo nje. Najbrž so imela celotno Sephora trgovino na sebi, si je mislila sama pri sebi, ter odšla mimo brez da bi rekla kaj. Mogla se bo sprijazniti z dejstvom da jo bodo imeli za cipo, zgolj zaradi dejstva, ker je poznala dekleta kot so bila ta. Zunaj je bilo hladneje, kot pa prej, ko se je malo sprehajala po parku. Pravzaprav je bilo že do te mere hladneje, da je bilo že skoraj prijetno. Zmenila sta se, da se dobita nekje na šolskem kampusu, zato ga je kar čakala na jasi, ki se je potem nadaljevala v majhen gozdiček. Če bo šlo vse po načrtih, bosta danes tako zadeta hodila naokoli, tako kot sta to že večkrat prakticirala v preteklosti, in najbrž bosta še zraven naredila kakšno neumnost ampak hej – mlada in brez kontrole, kaj bi lahko šlo narobe? Stopila je do jase, ter pogledala navzgor, kjer so se že začele zbirati prve zvezde, ter je postajalo vse bolj temno. Opazila je, da je bilo presenetljivo tiho, ter da je bilo veliko avtomobilov parkiranih pred to jaso, kjer je bilo parkirišče. Običajno je bilo vse prazno, ter so vsi šli v središče mesta piti in potem priti nazaj pijani, ali pa so imeli zasebne zabave v sestriščinah, a je bilo danes drugače. Po parih minutah, ko je tako stala tam, je slišala korake ki so se ji približali, ter videla da se ji približuje Jayden. »Jayden, hej,« je rekla, ter ga poljubila na lica. To je vedno delala od kar je lahko prespala pri njemu, kot nek znak prijateljstva. Pogledala ga je z njenimi modrimi očmi, ter se mu približala, tako da je izgledalo kot da se bosta poljubila, vendar se je tik pred tem da bi se njuna obraza lahko spojila ustavila. »Greva?« ga je še vprašala, ter se ugriznila v ustnico, pri tem pa odmaknila glavo. Najbrž bo kar zanimiv večer.

tagged, jayden
word count, 746
comment, yup, it's lame. sem že mal izven vaje ><
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Julian
3. letnik, splošna medicina
3. letnik, splošna medicina
avatar

Število prispevkov : 12
Join date : 25/07/2010

Članstva
:: predsednik KTΓ

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Pon Jul 26, 2010 1:30 pm

Počasi se je pravzaprav približeval mesec, ki Jaydenu ni bil niti malo pri srcu. Tretje leto povsem rutinskega dela na univerzi. Pravzaprav dan danes ni razumel samega sebe, kako mu je uspelo tako izdelovati letnike- nenazadnje je lahko na prste ene roke preštel kolikokrat je šel na predavanja. Vendar preprosto se prebiti čez, tako ali drugače, prišel je. In nenazadnje ga pravzaprav ni bilo sram priznati, da je ne le malokrat napel vse sile, da je prišel do naslednjega letnika. Ker nenazadnje mu je vse to ostalo od srednje šole- tudi podkupovanje, če je bilo potrebno. Ob misli na to, se mu je na obrazu zarisal bežen nasmešek. Včasih je očitno potrebno za ocene narediti več kot vse. Zaprl je vrata sobe, katero so mu dodelili letos ter se odpravil proti jasi. Pravzaprav mu je bila delitev sob letošnje leto več kot všeč. Bil je sam v sobi, brez kakšnega nadležnega sostanovalca. Še dobro se je spomnil prejšnjih let. Ko je prvo leto dobil nekega temnolasca, po karakterju podobnega njemu, glede na to, da je vsak večer pripeljal drugo dekle v svojo sobo. Vendar iskreno, tako ni bilo najboljše živeti. Ravno zato je predvideval, da bo naslednje leto lažje, ko je imel ob sebi piflarja, vendar iskreno dan danes raje ne pomisli na to. Vendar ne glede na vse- pravzaprav je ponosen sam nase, da ga je tisto leto spravljal ob živce. Bilo je očitno, da prejšne leto je bila zabava pri Jayu ves čas prisotna- v klubih, ob dekletih in seveda popoldne, ko se je njegov sostanovalec učil, on je pa lahko po mili volji zganjal nemir, samo da se on ne bi mogel učiti- ja, bilo je očitno, da vsa pravila po vrti krši, vendar nenazadnje... slednja je Jayden vedno sprejemal kakor nujna kršitev.

Z počasnimi koraki se je odpravljal proti kraju, kjer sta bila zmenjena z Zaro. Pravzaprav sploh ni vedel od kdaj se je na to dekle tako navezal. Vedel je le eno- da ima v njegovem življenju pomembno vlogo, kljub temu da je vanj vstopila pred kratkim. Vendar bila je njegova zaupnica in tega dejstva preprosto ni mogel prezreti, glede na to, da dan danes teh res ni bilo veliko. In iskreno mu je bilo to tudi všeč. Nenazadnje je temnolasec vedno imel visoke kritike za spisek prijateljev. Takšen je pač bil in iskreno ni imel niti nobene želje, da bi se spremenil. Res, da zaradi njegove osebnosti, ki je znala biti na trenutke res nemogoča, nima okoli sebe veliko pravih prijateljev, vendar mu je iskreno vseeno. Za poker krog so tudi te v redu- nenazadnje je bilo igranje pokra, pitje viskija in cigareta nekakšen smisel vsakega njegovega večera, vsakdanjik, rutina. Pogled je za trenutek namenil nebu, kjer so se že začele nabirati prve zvezde. Bilo mu je še kako všeč, da bo danes imel zopet nekakšno neprespano noč, sploh pa z takšno osebo, kakor je Zara. Vedel je, da ne bo šel v svojo sobo v tem stanju kakor je sedaj, pač pa po možnosti bolj kot ne zadet ali pijan, čeprav je nekako dvomil, da bo do druge možnosti prišlo. Zavedal se pa je, da je prva več kot možna, saj temnolaska bila glede teh reči neponovljiva, saj najbrž ni niti enkrat naletel nanjo, da eno od teh reči, ne bi imela pri sebi. Pri njem so bili edino cigareti in trava zvesta spremljevalca, za drugo pa je imela vedno tako ali tako čez temnolaska. Odkar ji je ponudil prenočišče pri njem doma, ko je pobegnila od doma, sta postala preprosto tesna prijatelja, zaveznika, katera drug brez drugega nista dolgo zdržala. Ob pogledu na zapestno uro se je za trenutek namrdnil. Saj ne, da je bilo zamujanje zadnje čase v njegovi krvi, vendar sem preprosto ni smel priti prepozno. Pospešil je korak ter nebo nad njem se je že začelo pošteno temniti. Sklonil je glavo ter tiste ostale korake, ki so ga ločili od jase, naredil z pospešeno hitrostjo. Ko je prispel na dogovorjeno mesto je pred sabo že zagledal znano temnolasko ter na njegovem obrazu se je zarisal nasmeh. »Zara« je tudi sam rekel namesto pozdrava ter jo poljubil na lice. Za trenutek se je zazrl v njene oči ter se zavedal, da sta njuna obraza še kako blizu, da bi lahko iz tega nastalo kaj, vendar Zara je preprosto odmaknila obraz v zadnjem hipu. In iskreno še sam ni vedel ali mu je bilo njeno dejanje všeč ali ne. Zavedal se je, da bi poljub utegnil spremeniti kaj, vendar se ni več obremenjeval z tem. V znak potrditvenega odgovora ji je prikimal. Po nekaj korakih hoje po jasi sta se ustavila. Naveličano se je sedel na zeleno travo pod njim ter nad njem so bile sedaj že tisočere zvezde. Počakal je, da se mu Zara pridruži ter se z njegovim tipičnim nasmeškom zazrl vanjo. »Kaj dobrega imaš danes s sabo?« je rekelter na njegovem obrazu je še vedno počival nasmeh.

    comment: btw čist kul je, v primerjavi z tem Razz
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Tor Jul 27, 2010 12:15 pm

Noč je bila definitivno ena lepših kar jih je doživela. Na kampusu je bilo vse tako drugače kot pa v središču mesta, kjer sta z Jaydenom živela. Vse skupaj jo pač preveč spominjalo na London, na njeno prejšnjo bivališče, kjer je imela vse in kjer je vse izgubila. Če bi njena mama le vedela takrat kako globoko je že bila v drogah, bi jo najbrž že prej iz hiše vrgla kot pa zdaj. Ni razumela njenih staršev. Sicer jima ni zamerila ker je sama tako uživala zdaj, ko je bila sama, a zakaj sta jo potem sploh spravila na svet če pa je tako nikoli nista imela rada? Namreč, v njeni družini nikoli ni potekalo tako, da bi izkazovali medsebojno ljubezen. Vedno je bilo za vse premalo časa in ker je bil čas denar, pač ni imela kaj od tistih družinskih večerov in stvari, ki so jih pač normalne družine delale. Od malih nog je že bila navajena kako je mogla sama sedeti v kotu, med tem ko je bila njena mama pri sosedi, ter jo je puščala samo. Tako se je navadila na samoto, na dejstvo da je lahko počela vse kar je želela, le da je bila ves čas – sama. Mogoče je bilo tako najboljše, da se je že takrat navadila na kruto realnost ki je ključni temelj sveta, v katerem živimo.

Zavzdihnila je. Navajena je bila, da je bil Jayden vedno prepozen, a počasi ga je začela resnično pogrešati. Pred dobrim mesecem sta bila navajena preživeti vsako prekleto uro skupaj, biti zadeta ali pijana do kraja, ali pa sedeti in gledati nekam v neznano. Vse je bilo na nekakšen način zabavno poleg njega. Na trenutke se je počutila prav srečno, da je ravno v njega zašla, ko je hodila po ulicah, s kovčki v rokah ter videzom, ki se ni tuširal že več dni. Bila je prva noč, ki jo je prežela sama v popolnoma tujem kraju, brez nobenega, brez ničesar. Takrat se je on pojavil pred njenimi očmi, ko je tako sama sedela v parku ter snifala kokain, ki se ji je zdel takrat edina rešitev da je pozabila da sedi na trdi klopi in ni doma, kjer bi lahko šla ven z njenimi tako imenovanimi prijateljicami, se napila, našla moškega oziroma žensko za avanturo, ter potem odšla nazaj domov. Tega ni bilo več. Takrat je bila njena prva skrb kako najti hrano in kje prespati in ko se je rjavolasec prikazal pred njo, ji je bilo popolnoma vseeno kaj ji je nameraval narediti. Tisti preprosti 'pridi sem' ji je vlival nekakšno varnost, da se bo pa mogoče znašla v tem novem in odtujenem svetu. Smešno pa je bilo, da si v tistem trenutku ni mislila da bo lahko ostala pri njemu, temveč da jo bo uporabil samo za eno noč, nato pa bi mogla iti nazaj v kruto realnost. Presenečena je bila, da jo je pustil pri miru, ter da je prvo jutro ni takoj nagnal iz njegovega stanovanja, ter ji ponudil da lahko ostane kolikor želi. Nasmejala se je, to so bili definitivno lepi trenutki.

Ob pogledu na Jaydena si ni mogla pomagati, kot pa da bi se na široko zarežala, kar je bil izjemno redek pojav zanjo. Imela sta neko prijateljstvo ki ga ni znala ravno opisati, že zgolj zaradi tega ker jo je poznal le par mesecev, o njej pa je vedel več kot pa njena lastna mama. Mogoče je bila to dobra stvar, da si je našla nekakšnega zaupnika tukaj, po drugi strani pa bi lahko bila slaba, ker – kaj pa če je bil isti kot pa vsi prasci ki jih je poznala prej? Stresla je glavo, ter pozabila na njene prejšnje misli. Čez par ur bo tako ali tako zadeta, ne misli se obremenjevati. »Kaj imam vse zraven? Torej, klasiko – marijuano, zraven pa še kokain. Enega novega imam in mislim da bo malce boljši kot pa tisti poprej,« je rekla, ter ga prijela za roko. »Daj, pridi,« je še dodala, ter pospešila korak. Ni mogla opisati kaj je bil tisti občutek ki jo je obdal, a kar naenkrat je želela da bi bila zadeta in naredila nekaj resnično brez veznega in neumnega, kar bi na koncu mogoče obžalovala. Kar naenkrat sta prišla nekje do sredine jase, od kod se niso videli avtomobili ali pa kakršen koli vrvež ki je vladal pred bratovščinami in sestriščnami. Kar brez dodatne pritrditve se je usedla na travo, ter izpraznila svojo torbico. »Bova kar začela?« je vprašala, pri tem pa že na nekem zvezku ki ga je vzela zraven posula beli prašek. Imela je srečo, ker je luna prav prijetno sijala nanju in je vedela kaj počne. Malo daljša črtica je nastala, zraven pa je še imela konec slamice, katerega je prislonila na njen nos tako, da je lahko vdihnila vase kokain. »To je bilo zabavno,« je pripomnila in se mu nasmehnila. »Ah! In Jack Danielle'sa tudi imam zraven, če tole kaj ne bo pomagalo, a že sama čutim zdaj malo posledic,« iz torbe je že kar vzela steklenico z rjavo tekočino, ki pa se je lesketala v luninem siju, zraven pa še drugo vrečko kokaina. »Boš?« ga je vprašala, pri tem pa se mu znova približala z obrazom, tako kot prej. Ni mogla zanikati, oboževala je ko je lahko videla kako si v bistvu oba želita da bi naredila nekaj ampak na koncu izbereta pamet in ne nastane nič, le da je zdaj bilo že kar nevarno, ker je lahko čutila njegov prijeten dih na sebi, a glave zdaj, kakor prej, ni premaknila. Bila bi perfektna priložnost zanj, saj njene noge so že postajale mehkejše, misli pa so bile že zamegljene. »O sranje, to je prijetno,« je zašepetala, ter ga pogledala. Ta kokain ji je definitivno koristil.

tagged, jayden
word count, 953
comment, okej, naslednji bo krajši in boljši, PROMISE :3 ><

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Julian
3. letnik, splošna medicina
3. letnik, splošna medicina
avatar

Število prispevkov : 12
Join date : 25/07/2010

Članstva
:: predsednik KTΓ

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Čet Jul 29, 2010 1:52 pm

Narava definitivno ni bila njegov kraj, vendar v tem primeru je bila očitno popolen kraj, saj nenazadnje v bližini ni bilo žive duše, v sredini jase in pravzaprav povsem sama in niti tistega hrupa avtomobilov, ki so imeli v bližini parkirišče ni niti videlo niti slišalo. Razen njunega glasa in najbrž nekaj tistih čričkov, kateri Jayu niso bili nikoli posebej pri srcu ni bilo slišati. Najbrž ni bilo potrebno vsakič znova poudarjati, da narava ni bila na njegovi strani. Preprosto je bil od majhnih nog navajen na mesto, na tisto sivino, ki so jo oddajale zgradbe, medtem ko zelenja ter vonja po navari, razen tistih nekaj dreves preprosto ni bilo. Tako je preprosto nogomet namesto na zelenici, bil na igrišču, prav tako tudi vse drugo. Nekako je bil bolj navajen na tisti mrzel beton, kakor zeleno, od jutranje rose mokro travo. Mesto je bilo preprosto njegov kraj, na katerega se je navadil, ne pa narava ali podeželje. Iskreno ne pomni, kdaj bi šel na počitnice kam v naravno, saj nenazadnje so bili njegovi starši preveč zaposleni z delom v mestu, sama dva s sestro, pa pravzaprav nista imela nikoli kakšne želje po drugačnih krajih, kakor domačega stanovanja. Edini kraj, katerega so redno obiskovali je bilo morje. Tisto modro, neskončno in hkrati tako svobodno. Jaydenu je bilo definitivno to tako pri srcu kakor samo mesto. Nekako je bilo nekaj drugačnega, vendar hkrati navdušujočega in posebnega, saj nenazadnje je bilo to zanj in za Renno celoten smisel poletja. In potovanje vsako leto v drugo državo, kjer je lahko morje videl v drugih pogledih je bilo prav tako posebno. Ni vedel, zakaj se mu je to tako prikupilo- zaradi dejstva ker je bila družina zopet skupaj ali česar drugega. Vendar kakorkoli- poleg mesta je bil to definitivno edini kraj, ki mu je bil še všeč.

Ni vedel, kdaj se mu je življenje obrnilo v to smer. Še dobro se je spomnil časa, ko je bil tisti čisto povprečni dečekn najbrž popoln mamin sinko, ki je vedno dobil kar je hotel. Vendar, ko se je poglavje najstništvo v njegovem življenju odprlo, se mu je tudi odprla povsem nova pot, čisto nov način življenja. Pravzaprav se sploh več ni oziral na ljudi okoli sebe, ni bil več tisti tipičen Jayden, ki je bil nekoč. Na starša je začel gledati popolnoma drugače, iskreno sploh več nista bila tista svetla točka v življenju, pač pa ena popolnoma stranska vloga, katere tako ali tako ni bilo nikoli v bližini, ko sta ju z Renno potrebovala. Preprosto ni bil več tisto kot nekoč, odhajanje ven, zapad v alkohol in nato droge, je bilo nekaj popolnoma vsakdanjega zanj. Zavedal se je, da bi starši, če bi izvedeli za to, se ga popolnoma odkrižali ali pa mu celo zagrozili z kakšnim dejstvom, da ga bosta poslala v odvajalni dom ali kaj takšnega. In ravno to je bil smisel, da se ju je izogibal tako v treznih, kakor v zadetih, pijanih dneh. Ne, starša definitivno nista bila Jaydenova svetla točka. Pravzaprav jima je bil več kot hvaležen, ko je za osemnajsti rojstni dan dobil stanovanje ter tako v vseh pogledih postal popolnoma neodvisen od njiju, tisto srečanje med vikendom, ko jima je bil dolžan priti na kosilo je bilo tako ali tako nekaj popolnoma navadnega, nič posebnega. Tistih nekaj lažnih besed, ki jih je spregovoril o svojem lažjem življenju, kateri je bil pravzaprav popolno nasprotje tistega, katerega je živel.

Sedel je na travo poleg Zare ter se z kančkom zanimanja v njegovih očeh zazrl v vsebino njene torbice, ki je bila sedaj pristala na tleh ter ji v odgovor brez besed pokimal. Za trenutek se je spraševal kaj bo pristalo prvo na njegovem spisku, vendar je kasneje brez oklevanja, kakor Zara v roke vzel kokain. Zavedal se je, da bo po možnosti naredil ta večer še kakšno neumnost in ob njej res ni hotel biti priseben. Pravzaprav ni vedel, kdaj je padel v vse te trše droge, posebno kokain, ampak edina stvar, ki se jo je sedaj dobro zavedal je bila ta, da je svet ob tem boljši, da preprosto pozabiš na tiste stvari, ki jih ponavadi ne preneseš. Vse se je preprosto obrnilo. Vdihnil je tisti bel prašek, kateri mu je bil zadnje čase tako znan. Vrnil ji je nasmeh ter ji jasno dal vedeti, da ima prav. Ja, vse skupaj je bilo še kako zabavno, čeprav ni vedel ali mu večje veselje prinaša njena družba ali dejstvo, da je zadet. Vendar kombinacija obojega, pa je bila definitivno njegov recept za srečo. »Pravzaprav tudi jaz čutim posledice tega, ampak veš, da se temu ne upiram« je rekel z nasmehom na obrazu. Njegova roka je pristala na steklenici ter se dotikala njene, vendar v tem trenutku, pravzaprav ni bil pozoren na to. Nekako so v tem trenutku njene oči pritegnile večjo pozornost od želje po alkoholu v njegovi krvi. Njenem komentarju se je zasmejal, brez da bi odvrnil pogleda od nje. Še zavedal se ni kdaj je svoj obraz še bolj približal k njenem. Brez posebnega obotavljanja jo je poljubil, vendar le na ustnice, saj kljub vsemu je še imel nekaj treznosti, da se je zavedal, da bi kaj več utegnilo preiti v nekaj, kar ne bi bilo najbolje. Čim se je odmaknil od nje je potegnil roko k sebi ter tako obdržal v roki Jack Danielle's. V opravičilo se ji je nasmehnil z njegovim tipičnim nasmeškom ter steklenico ponesel k ustnicam in napravil nekaj požirkov, nato pa steklenico ponudil Zari. Čutil je, kako je njegova treznost že prej z mero kokaina pošla ter se z zanimanjem zazrl v temnolasko. »Imam samo jaz ali tudi ti nekako željo, da bi naredila raje neko neumnost, kakor da zadeta sediva tukaj?« je rekel brez kakršnega koli posebnega razmišljanja ter se zazrl vanjo. Ponavadi sta tako gledala v zvezde, ležala na tleh, vendar danes mu to preprosto ni ugajalo. Preprosto je bil zadet do te mere, da je bila njegova želja po kršenju pravil, početju neumnosti še večja. In nekako je preprosto imel občutek, da pri njej ne bo naletel na odpor.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Connor
2. letnik, matematika in fizika
2. letnik, matematika in fizika
avatar

Število prispevkov : 13
Join date : 26/07/2010

Članstva
:: ΩΧΔ bratovščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Čet Jul 29, 2010 11:05 pm

Vseeno mu je bilo, da se je na zelenici nabralo polno kapljic, ki so si z drevesa nad njo utirale pot navzdol, kapljale z listov in močile vse pod seboj. Pravzaprav mu je bilo vseeno za zelenico, vseeno mu je bilo da ni pod njim nobene klopce, nobene odeje ali česa podobnega. Vseeno mu je bilo celo ko se je zavedel da je bila škatlica njegovih Ronhillov v njegovem zadnjem žepu kavbojk, ko se je kot kos svinca skorajda zvalil na tla in prekrižal noge po turško. Nagnil se je naprej, da bi iz žepa poskušal rešiti še tisto kar je ostalo od cigaret in z olajšanim nasmeškom ugotovil, da jih je uničenih samo šest od petnajstih. No, morda to ni bila tako dobra novica, toda tisto kar je bilo pomembno tisti trenutek, se je tako ali tako nahajalo v prsnem žepu njegove jakne iz jeansa. Kot punčico svojega očesa je pazil na malo zeleno kepico, zavito v plast alufolije in previdno položeno v drobceno polivinilasto vrečko. Kot na punčico svojega očesa? so mu misli kakor ponavadi pričele uhajati proti nepomembnim in čudaškim zadevam. Kot da bi imel res v očesu majhno punčko, na katero je treba paziti, kaj za jebenega vraga naj bi to sploh pomenilo? »Pizda si počen, Connor.« je zamrmral sam pri sebi in nekajkrat bedasto zamežikal in si pomel oči, pri čemer mu je na ustnicah počival bebav, skorajda odsoten nasmešek, njegovi prsti pa so spretno kot ponavadi pričeli z odvijanjem svetlečega ovitka alufolije ki je bila zaščita za kupček posušene trave katero je ovijala. Med stegna si je namestil malce debelejši papir, ki ga je še istega jutra iztrgal iz enega od reklamnih katalogov ki je ležal naokoli po bratovščini. Tako ali tako je večinoma služil samo temu namenu, tistim velikim rumenim oblačkom z rdeče tiskanimi cenami na njih, najbrž nihče ni posvečal preveč pozornosti. Brez kakršnekoli krive vesti je nato stresel zeleno substanco na papir, ki je bil po sredini malce prepognjen in se lotil drobljenja. Tiho si je pomrmraval melodijo neke pesmi The Smiths, ki se mu je podila po glavi, pa ji trenutno niti ni vedel naslova. Čudno, kako so njegovi možgani vsake toliko časa nekaj naredili povsem izven njegove zavesti, kakor da bi bili povsem, ampak res povsem ločeni od nje in presenetil je samega sebe. Kot bi se astralno projiciral nekam pred sebe in se zagledal, zaslišal kako si tiho mrmra in že skorajda z avtomatičnimi gibi drobi malce smolnat kupček med prsti. Odkašljal se je, s čimer je svojo 'astralno projekcijo', oziroma svojo lastno zavest priklical nazaj v svoje telo in iz enega od poškodovanih cigaret stresel nekaj tobaka. Ravno toliko, da vse skupaj ne bi bilo premočno. Lovil je vsako sled vonja, ki je po ovinkih vetriča iskal pot do njegovega nosa in ko so bili drobci varno nasuti v rizlo, začepljeni s kartonastim filtrom in enakomerno razporejeni, je z jezikom oslinil še rob in vse skupaj po hitrem postopku prižgal. Vtaknil si je zvitek med ustnici in narahlo puhal oblačke gostega dima skozi kotičke ust, medtem ko je vse papirčke in ovojčke in vrečkice in škatlice zbasal nazaj v žep. Tokrat v sprednjega pri jakni, da se ne bi zopet kaj sfižilo. Tista prekleta melodija mu je spet pričela tekati sem in tja, gor in dol po možganih in zopet si je potuhnjeno utrla pot v svet prek njegovega mrmranja. Verjetno bi tam, sredi parka, na od celodnevnega rahlega deževja mokri travi, ob približno pol polnoči zvečer, v tišini in pod vplivom substanc in lastnih zakompliciranih misli padel v kak trans, ali pa vsaj zaspal če že ne drugega, če ne bi iznenada zaslišal malce opotekajočih se korakov, ki so se približevali grmu za katerim je bil napol skrit. Čutil je kot da bi vso svojo pozornost, res vso kar jo je premogel, usmeril v tiste korake. Poskušal je ugotoviti ali pripadajo moškemu ali ženski. Odločil se je, da je zaradi hitrejšega in lažjega ritma po potki proti njemu najbrž stopala ženska. Imel je še nekaj sekund da se odloči kaj bo storil, toda njegov reakcijski čas je bil v rahlem neskladju z dejanskim njegovim telesom. Od trave je bil tokrat tako otopel, da je še mežikal s hitrostjo polža. Še preden se je uspel vprašati ali polži sploh mežikajo, je pred njim stala začudena in navidez nekoliko jezna temnolaska. Saj se niti ne bi prav dolgo menil za vse skupaj, toda oprava ki jo je neznanka nosila, je bila dovolj da se je njegov pospešek kar naenkrat aktiviral. »O pizda…« je zamomljal in s kar največjo hitrostjo vstal, ogorek svojega napol pokajenega jointa pa hitro frcnil na tla in ga pohodil, pri čemer se je skorajda zvrnil. »Nič vam gospa, nič vam. Mislim, ja. Am. Dober dan. Mislim večer. Živjo. Oh, oprostite. Dober večer!« se je iz njega usula poplava besed, saj zmeden in čuden kakor je že sicer bil, pod vplivom kakih štirih jointov ni točno vedel kakšne besede so prave za naslavljanje policistke.

tagged; Amelie Inlove
word count; 831
comment; hopefully it will be okay (: mičkn iz forme >.<


Nazadnje urejal/a Connor Sob Jul 31, 2010 11:18 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amelie
2. letnik, sociologija in psihologija
2. letnik, sociologija in psihologija
avatar

Število prispevkov : 34
Join date : 24/07/2010
Age : 24
Kraj : London, UK

Članstva
:: ZBZ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Pet Jul 30, 2010 4:56 pm

"Bolje bo da grem," je opravičevalno navrgla skupinici deklet, s katerimi je klepetala, ko je pri vratih hiše zagledala znano in neljubo postavo svetlolasega dekleta. Sicer ni bila povsem prepričana ali je dekle sploh pravo, ker je bilo pod celotno opravo, ki jo je nosila, to zelo težko presoditi. Zadnje kar je želela doživeti na zabavi je bilo vsekakor brezpomensko prepiranje zaradi takšnih in drugačnih stvari, začenši z dramo, ki bi jo zagnali. "Lepo se imejte," je hitro dodala, nenehno pogledovala proti dekletu pri vratih, ki se je že dokopalo do alkohola in se veselo nalivalo z njim, ter vsaki posebej namenila nasmešek. Saj jih bo še srečala in gotovo ni bil to zadnji trenutek za prijateljski klepet, čeprav je uživala in bi z veseljem nadaljevala. Tako se je pobrala iz hiše, bežala je pred prepirom in hudo krvjo, in se napotila proti kampusu. Čez dan je rahlo deževalo, napovedane so bile plohe in tla so bila še vedno vlažna. Pete so se ji zatikale v mokro zemljo in jo upočasnjevale, kar pa ni pokvarilo dokaj dobre volje, ki jo je držala pokonci. Rahlo je škropilo, česar sploh ni opazila, dokler si ni z glave snela kape in si šla s prsti skozi lase. Na otip so bili krepasti in sklepala je, da tudi rahlo skodrani. "Neprimeren trenutek za dež," je zavzdihnila sama pri sebi in si čepico ponovno poveznila na glavo, da bi ostalo suho vsaj nekaj tisto malo las, ki so se lahko skrili pod čepico temno modre barve. V kratkem krilcu in srajčki jo je malce zmrazilo, kljub temu da so bili sredi avgusta. Ko je hitela proti kampusu, s polno glavo različnih misli, za katere je komaj čakala da jih v miru predela - veselja si ni nameravala dati še do zavetja njene sobe - je zaslišala moški glas in senco, ki je padala iz majhne oazice smrek. Če je bila oaza primerna beseda, saj vode ni bilo, kaj šele palm. Stresla je z glavo in se ognila neumnim mislim, nato pa se počasi približala sedeči postavi pod smreko. Z lahkotnimi, malce opotekajočimi se koraki je prisluhnila in v temi uspela ugledati rdeč ogorek, ki je trikrat na kratko zagorel in žarnica v glavi se ji je prižgala; nekdo se je zakajal. Brez mene, je pomislila in se zamislila, saj vendar ni vedela, kdo je to sploh bil. Stopila je proti moškemu, ki je sedel na tleh in se na kratko odkašljala, da bi preusmerila pozornost nase. Sploh ni vedela, kdaj se je odločila kar pristopiti h njemu, a očitno se je. Preden je uspela karkoli izgovoriti, je zaslišala sočno kletvico iz neznančevih ust. Ko si ga je v poltemi poskušala ogledati je ugotovila, da je pravzaprav hudičevo privlačen. Zdaj se je iz njega usul cel plaz nelogično povezanih besed in skoraj bi se zasmejala, če naenkrat le ne bi igrala vloge policistke, ki je stala pred njim. Vsak človek bi opazil, da je uniforma malce prirejena, glede na to kako zadrte so kalifornijske policajke, on pa je bil očitno preveč zadet, da bi lahko razmišljal. "Dober večer," je hladnokrvno odgovorila in stopila bližje h njemu, ko se je v sekundi pobral in pohodil skoraj polovico džointa, ki mu je še ostala. "Zdaj pa da slišim prekleto dobro razlago, kaj počneš tukaj," je zaigrano ostro rekla in ga pogledala izpod dolgih trepalnic. Stala je ravno tako, da je mesečina obsvetila njeno telo. Ob njenem desnem stegnu je bilo moč zaznati dolgo palico, ki bi ji v policijskih vodah rekli pendrek, malce višje pa je imela prekrižani roki in ga ubijalsko gledala. Za amaterko v policijskem kostumu, ki se ravno vrača z zabave v maskah, je bila presneto dobra kopija.

Tagged: Connor :3
ah, čist uredu je. js sm kr neki skropucala skupi. ><
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Zara
1. letnik, novinarstvo in fotografija
1. letnik, novinarstvo in fotografija
avatar

Število prispevkov : 43
Join date : 25/07/2010
Age : 23
Kraj : London, UK

Članstva
:: ΠΠΠ sestrščina
::

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   Sob Jul 31, 2010 8:58 pm

Ni mogla prikriti nasmeška na obrazu, ko je znova bila skupaj z rjavolascem. Bilo je zanimivo, kako se je nenehno smejala zdaj, ko je bila tukaj v Kaliforniji, kilometre in kilometre daleč od svoje domovine Anglije. Kot da bi vsi slabi spomini na njeno otroštvo bili pozabljeni, ter bi se znova rodila kot nova oseba, z boljšo prihodnostjo. Nikoli ni bila ravno človek, ki bi nenehno razmišljal kako je bilo njeno življenje slabo. Saj, pravzaprav niti ni bilo tako zelo slabo. Ko je bila zunaj, je vedno čutila neko toplino od njene družbe, od Florence, njene takratne najboljše prijateljice, ki je najbrž nikoli ne bo pozabila in še vedno je nekako obžalovala dejstvo, da ni šla nekam bližje, da bi se še vedno lahko videli. V prijateljstvo na daljavo pa nikoli ni verjela, zato so njuni stiki bili pozabljeni. Seveda, je obstojal facebook in še vedno jo je klicala, pa tudi če ob treh zjutraj, a tega je bilo vedno manj in vedno manj, prav tako pa si je tukaj zdaj našla nove prijatelje, ki so se lahko zedinili z njimi, a dvomila je da bo lahko pozabila njena šestnajsta leta, ko je bilo vse še tako novo. Spomnila se je, ko je dobila v roke prvi zvitek trave. Takrat sicer je že kadila, a kakšno spremembo je takrat trava nanjo naredila. Počutila se je kot kraljica sveta, ko je hodila po parku, tavala sem ter tja, zraven pa si pela 'The End' od The Doorsov. Vse je bilo znova lepo in zdelo se ji je, da lahko naredi karkoli kadarkoli. Mogoče se je tudi zato počutila z Jaydenom tako, prav. Vse je bilo prav ko je bila z njim skupaj, kakor da bi znova prinesel na plan tistega nedoraslega najstnika, ki se prvič seznanja z nočnim življenjem. Kljub temu, da trava ni imela več takšnega vpliva nanjo, kot takrat, je vseeno mogla priznati da se je še vedno počutila kot edini človek na svetu, ko je bila zadeta. Kot da ji nihče nič ne more.

Sedeti tako v travi je bilo več kot prijetno. Pa saj že od nekdaj ni marala nekakšnih klubov, še na sploh ne tistih ki so bili natrpani z nekimi cipami ki so tako iskale samo pozornost pri njihovih 'oh jej, padla sem' dogodkih. Že vedno je imela raje, da si sam zunaj, ali pa na nekih zabavah kjer je poznala vsaj polovico ljudi. Edina želja je bila, da bi nekoč se še spoznala z londonskim podzemljem. Enkrat je že skoraj prišla noter, vendar so ji na koncu rekli 'ne' in tako so vsi njeni načrti padli v vodo. Le da se je tisto noč najbrž še bolj zabavala, kot pa bi se tam. Pogledala je proti Jayu, kot 'si resnično pripravljen?' ter pustila da kokain naredi svoje. Sploh ni vedela koliko kokaina je že kupila ta mesec, le da si bo najbrž mogla hitro najti nekje službo, da bo lahko še uživala ta mesec, preden se šola začne. Imela je bančni račun njenih staršev odprt, le da nikoli ni vedela kdaj bosta dojela zakaj pravzaprav gre njen denar, ter da hrana pač ni tako draga, kolikor pa običajno znaša njen bančni račun. Smešno dejstvo je bilo to, da sta ji še vedno pustila, da lahko dela z njunim denarjem. Mogoče sta se celo počutila krivo. A ni zdaj razmišljala o tem, kokain je že imel funkcijo na njeno telo in zdaj se je mislila prepustiti toku in ne nekakšnemu težkemu razmišljanju o njenih starših oziroma o njeni prihodnosti, ker to bi prinašalo le eno – bolečino.

Bila je presenečena nad Jayovim nenadnim poljubom in, ni mogla zanikati – želela si je da bi se to ponovilo, le da ni tega zdaj izkazala. Odšla je na svojo stran, ter videla kako je pijača že pristala v njegovih rokah. Znova se je počutila, da dela nekaj pravilno, čeprav to, da se tako napijeta ni bilo. Marsikdo bi ju imel za norca, ko bi videl kaj pravzaprav delata, a bilo ji je tako vseeno. Zdaj se je lahko samo nasmejala svetu ter mu povedala da naj se j*be. »Jayden, tisti avti tam izgledajo prav prijetni in sijoči,« je rekla, ko je omenil dejstvo da bi lahko tvegala toliko, da bi mogoče celo za rešetkami ostala nekje, na koncu dneva. Zagrabila je na pol prazno steklenico njenega Jack Danielle'sa, ter pila brez kakršnega koli premora. »O sranje,« v bistvu je bilo prijetno, a vedno ko ga je pila, je čutila nek vroč občutek v grlu, zato je vedno mogla vmes odnehati, da si je lahko znova 'opomogla'. Znova je zagrabila steklenico, ter jo spila do te mere, da skoraj ničesar ni več bilo. Znova je čutila novi valj topline, a ta je pomenil da je že imela toliko alkohola, ter kokaina, da lahko dela karkoli. »Daj pridi,« zagrabila je njegovo roko, v torbico pa vmes zložila zadnje stvari v torbico, ter mu pustila da lahko spije Jack Danielle'sa do konca in vrže steklenico nekam v neznano naravo. »Pridi, pridi, pridi,« bila je že skoraj neučakana. »Daj, poglej tisti črni avto tam,« ko sta bila že dovolj blizu da sta lahko videla. »Misliš da bi ga kdo pogrešal? Ker, saj veš kako je. Noben ne rad pogreša stvari,« začela je blebetati, ker pač je njen jezik postal tako, gladek. »Ampak imam neko željo v sebi, da bi se peljala s tabo v tistem avtu, ker sem že od nekdaj hotela imeti avto, vendar dam vse za alkohol in kokain in travo in še vsega k*rca ki ga jemljem k sebi,« nasmehnila se je. Bilo je tako dobro. »Si z mano?« pogledala ga je, ter objela njegov obraz tako da ga je lahko poljubila. Kolikokrat si je že želela, da bi lahko to naredila, končno je našla priložnost. Ni bil ravno pravi poljub, ker ga je sekundo potem izpustila, ter tekla do tistega prekletega črnega avta. »Pridi!« znova je bila neučakana in, če bi vedela kaj se dejansko dogaja, bi sigurno mislila da je to izjemo slaba ideja.

tagged, jayden :3
word count, 996
comment, sorry ker je malo trajalo, sm mela eno majhno blokado these days xd. but i'm back!
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: cyprus rhodes jasa   

Nazaj na vrh Go down
 
cyprus rhodes jasa
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: OOC predel :: arhiv :: arhiv 1. leta-
Pojdi na: